Plin ozon je eden izmed glavnih delov mestnega smoga in t. i. sekundarni onesnaževalec, saj nastane, ko dušikovi oksidi iz cestnega prometa skupaj s hlapnimi organskimi spojinami, ki se sproščajo med zgorevanjem fosilnih goriv, reagirajo na toploto in sončno svetlobo. Ob vročini plin nastaja pospešeno, zato se v luči vročinskega vala nekateri deli Evrope že srečujejo s presežnimi vrednostmi.
Na nezdrave vrednosti ozona v zraku so v torek opozorili znanstveniki evropskega sistema nadzora ozračja (CAMS), ki so povedali, da bi onesnaženost lahko kmalu huje prizadela tudi severozahodne regije. V jugovzhodni Angliji in regiji Beneluksa so bile zaenkrat koncentracije le za nekaj miligramov višje od mejnih.
Mejne vrednosti Evropske unije za kakovost zraka so bistveno manj stroge od vrednosti v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Te za osemurno mejo izpostavljenosti ozonu na prostornini kubičnega metra določajo 100 mikrogramov, EU pa 120 mikrogramov. Na Portugalskem in v Španiji so nezdrave vrednosti zabeležili že prejšnji teden, ko je bila vrednost ozona v kubičnem metru zraka 200 mikrogramov, kar je torej 80 mikrogramov več od mejne vrednosti ozona EU za obdobje osmih ur, poroča Politico.
Najvišja urna vrednost ozona slovenske agencije za okolje je 180 mikrogramov, osemurna pa 120 mikrogramov. V ponedeljek je bila rahlo presežena na Krvavcu, Otlici, v Novem mestu in Kopru.
Letno zaradi onesnaženja prezgodaj umre 55.000 ljudi
"Visoko onesnaženje ozračja z ozonom lahko precej vpliva na zdravje ljudi. Povzroča lahko bolezni dihal ter srca in ožilja. Višje vrednosti lahko povzročijo simptome, kot so vneto grlo, kašelj, glavobol in povečano tveganje za napade astme," je povedal Mark Parrington, višji znanstvenik pri CAMS. "Ko govorimo o vplivih na kakovost zraka, vpliv vročinskega vala ni zanemarljiv," je še dejal.
Leta 2019 je bilo v EU 16.800 prezgodnjih smrti pripisanih akutni izpostavljenosti ozonu. V študiji, ki je izšla istega leta, so znanstveniki ugotovili, da zaradi onesnaženja z ozonom prekmalu umre približno 55.000 ljudi na svetu. V prihodnosti tako znanstveniki zaradi segrevanja planeta pričakujejo, da bodo te še višje, poroča Reuters.
Študija je pokazala tudi, da bi bila lahko leta 2050 umrljivost zaradi previsokih vrednosti ozona, ki se bodo pojavile zaradi podnebnih sprememb, v nekaterih državah srednje in južne Evrope še za 11 odstotkov višja. Če bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, se bo zmanjšalo tudi število smrti zaradi onesnaženja z ozonom.
Težave tudi zaradi onesnaženosti z dimom
Zaradi požarov, ki divjajo po stari celini, je opazno tudi povišanje onesnaženosti zraka z delci PM 2.5. "Dimni delci so ena najbolj strupenih oblik delcev," je dejal Athanasios Nenes, atmosferski kemik na švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lausanni. "Z vdihavanjem povečamo možnosti za nastanek raka," je še povedal.
V študiji, ki je prejšnji mesec izšla v okviru raziskovalnega programa Univerze Južne Kalifornije, so znanstveniki ugotovili, da je onesnažen zrak ob izjemno vročih dnevih povzročil pet- do šestodstotno povečanje tveganja za smrtnost, medtem ko kombinacija vročine in večjih požarov v naravi tveganje povečajo za 21 odstotkov.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.