Vrnitev križark v Benetke pospremilo na stotine protestnikov

Benetke so pred pandemijo beležile približno 28 milijonov obiskovalcev letno. Ukrepi, povezani z omejevanjem širjenja okužb novega koronavirusa, so v te številke močno zarezali, ko jih je Italija sredi maja nekoliko sprostila, pa so turisti spet napolnili ozke mestne uličice.  

V četrtek je v središče – prvič po 17 mesecih – znova vplula velika križarka. Ladja MSC Orchestra s 650 potniki na krovu se je v Benetkah ustavila, preden je odpotovala v Bari na jugu Italije. Lokalni prebivalci se počutijo prevarane in zavedene, saj je vlada aprila, ko je prižgala zeleno luč trajni prepovedi vplutja križark v središče, obljubila, da takšnih prizorov ne bo več. 

V soboto so se zato protestno odpravili na ulice in na čolne, kjer so z zastavami z napisi 'Ne križarkam' glasno izražali svoje nestrinjanje. "Italijanska vlada je izjemno dobra pri zavajanju – ne le prebivalcev Benetk, pač pa tudi medijev in javnega mnenja po vsem svetu," je po poročanju Independenta dejal Tommaso Cacciari, vodja aktivistične skupine No Grandi Navi (Ne velikim ladjam).

"Nisem presenečena, navajeni smo, da se sprejeti odloki pri nas ne uresničijo. Bolj kot to me jezi, da smo imeli ves ta čas med pandemijo, da bi razmišljali in prišli do neke rešitve. Namesto tega pa se ni nič spremenilo," pa je povedala prebivalka Elena Riu.

Sočasno je sicer v mestu potekal tudi protest ljudi, ki so vrnitve križark v Benetke veseli, saj industrija potovanj veliko prispeva k lokalnemu gospodarstvu. Številni turistični delavci so bili namreč zaradi njihove odsotnosti vse od lanske pomladi brez dela. "Križarke pomenijo delovna mesta in preživetje za 4000 družin," so sporočali.  

Spomnimo

Italijanska vlada je marca sprejela začasen ukrep, nato pa 1. aprila prižgala zeleno luč trajni prepovedi vplutja križark v središče Benetk. S tem je želela slediti predlogom prebivalcem, ki so se pritoževali nad velikim številom ladij, hkrati pa tudi ohraniti kulturno dediščino mesta, ki se razteza prek kanalov in mostov na številnih majhnih otokih v močvirni morski plitvini. Prejšnji mesec je odločitev potrdil spodnji dom parlamenta, minister za kulturo Dario Franceschini pa je zagotovil, da ladje, visoke kot stanovanjski bloki, v središče Benetk ne bodo več prihajale.

Mesto naj bi pristanišče zanje zgradilo zunaj mesta, v vmesnem času pa križarke lahko vplujejo v industrijsko pristanišče Marghera. Da pridejo do njega, pa morajo pluti skozi kanal Giudecca, kjer je junija 2019 ena od križark trčila v turistično ladjico, pri čemer je bilo ranjenih pet ljudi.

"Vlada je vedela, da to ni mogoče, saj je kanal, skozi katerega morajo ladje pluti, da dosežejo Marghero, preozek in premalo globok," je dejal Cacciari. "Torej bi ga morali poglobiti, kar pa bi bilo še slabše za laguno". Cilj našega protesta je, da vlada to odločitev pojasni, je še dejal. "Cel svet je poročal o tej zgodbi – in vendar so tu spet velike ladje. To je sramota!"

Z ukrepom prepovedi vplutja križark bi italijanska vlada sledila tudi zahtevam Unesca po ohranitvi kulturne dediščine. V zadnjih letih se je namreč zvrstilo vse več pozivov, ki so opozarjali na ekološko škodo zaradi prevelike obiskanosti Benetk. Kritiki so mnenja, da velike potniške ladje preveč bodejo v oči, predstavljajo grožnjo za okolje in prispevajo k prenatrpanosti mesta. 

Lokalna skupnost nas je prosila, naj se vrnemo’

"Razlog, zakaj spet pošiljamo ladje v Benetke, je, da nas je lokalna skupnost že večkrat prosila, da se vrnemo," odgovarja Francesco Galietti, direktor italijanske podružnice Mednarodnega združenja križark (CLIA).

Napredek pri iskanju rešitve, s katero se mora strinjati zvezna vlada, skupaj z lokalnimi in regionalnimi vladami ter pristaniškimi oblastmi, je po njegovih besedah ovirala politična nestabilnost. "Naša industrija že več let že od oblasti zahteva stabilno rešitev za dostop ladij do Benetk. V nekem trenutku smo že mislili, da nam je uspelo, potem pa je vlada padla. Da bi dosegli rešitev, potrebujemo popolno usklajevanje med Rimom in Benetkami, kar pa ni tako preprosto," je še dejal.  

Po njegovih besedah je ob Margheri kot začasno pristanišče možnih še več drugih nekdanjih industrijskih pristanišč, a jih je treba za potniško uporabo prenoviti, kar pa bi trajalo približno šest mesecev.