Takšno odločitev je podprlo šest konservativnih članov vrhovnega sodišča. Ločeno manjšinsko mnenje pa so podale tri liberalne sodnice, ki so posvarile, da je večina danes ogrozila ameriško demokracijo.
Kot je posvarila sodnica Sonia Sotomayor, lahko predsednik sedaj teoretično kot uradno dejanje ukaže usmrtitev političnega nasprotnika in bo imun pred kazenskim pregonom.
Pravni analitiki po drugi strani opozarjajo, da gre za pretiravanje in da bodo sodišča v tako drastičnih primerih zagotovo posredovala, ker odločitev večine sodišča ni opredelila, kaj so uradna dejanja in kaj zasebna, za katera pa predsedniku ni priznala imunitete.
Vrhovno sodišče je odločalo v primeru pritožbe Trumpovih odvetnikov na odrekanje imunitete s strani sodišča prve stopnje in prizivnega sodišča v kazenskem pregonu posebnega tožilca Jacka Smitha, ki Trumpu očita spodnašanje izida predsedniških volitev 2020 in spodbujanje privržencev k napadu na zvezni kongres.
Odločitev s praktičnega vidika pomeni, da se bo primer proti Trumpu sedaj zavlekel veliko čez predsedniške volitve, ki bodo v začetku novembra. Zvezna sodnica Tanya Chutkan bo morala odločiti, katera dejanja, ki jih Smith očita Trumpu, lahko ostanejo v obtožnici.
Trumpovi odvetniki se potem lahko spet pritožijo in postopek zavlečejo do njegove morebitne ponovne izvolitve, ko bi lahko odpustil posebnega tožilca in končal pregon.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.