Najmočnejše politično sporočilo Rusiji je vrh Nata poslal s sredino odločitvijo, da jo v novem strateškem konceptu označi za največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zavezništva ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju. "Nestabilen svet bi lahko postal še bolj nevaren, če Nato ne bo ostal močan in enoten," je dejal vodja zavezništva Jens Stoltenberg ob koncu vrha.
"Živimo v bolj nevarnem in bolj nepredvidljivem svetu. Prav tako živimo v svetu, kjer v Evropi poteka huda vojna," je dodal. Zato je ključna odgovornost zahodnega zavezništva, da prepreči, da bi se vojna v Ukrajini prelila v druge države. Hkrati so Moskvi jasno povedali, da bo "zaščitila vsak centimeter ozemlja Nata," je dejal.
Še eno jasno sporočilo Moskvi pa je bilo tudi povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici Nata. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu so tako sporočili, da so vrata Nata odprta, je poudaril generalni sekretar.
Nordijski državi bosta v torek uradno potrdili svoj pristop k Natu, a kot je dejal Stoltenberg, sta državi svojo dokončno odločitev o pridružitvi že sprejeli. Zatem bo moralo njun pristop potrditi še vseh 30 držav članic. Njuna pridružitev je sicer pomembna tako za obe državi kot tudi za zavezništvo. Predvsem pa tudi za baltske države, je Stoltenberg poudaril že v preteklih dneh, ki so med najglasnejšimi zagovornicami krepitve Natove obrambne in odvračalne drže spričo ruske agresije na Ukrajino.
Ta okrepitev temelji na večji prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Poleg tega bo več tudi vnaprej nameščene opreme, prvič po koncu hladne vojne pa bodo pripravljene enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi.
V okviru okrepitve obrambne in odvračalne drže bo sicer Nato povečal število sil za hitro odzivanje s trenutnih okoli 40.000 na več kot 300.000. Pripravljene naj bi bile prihodnje leto.
Svojo prisotnost bodo v Evropi okrepile tudi ZDA, ki so tako kot več drugih držav – med njimi Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija in Norveška – na vrhu v Madridu napovedale tudi dodatno vojaško pomoč Ukrajini.
Ukrajini zagotovljena finančna in vojaška pomoč, Stoltenberg podporo napovedal tudi "južnemu sosedstvu"
Na vprašanje, če bo zavezništvu težko ohranjati enotnost ob tako velikem številu raznolikih članic, je dejal Stoltenberg, da razlike vedno obstajajo, vendar pa to zanj ne predstavlja šibkosti zavezništva, saj so vse države članice demokratične. Po njegovi oceni je pomembno predvsem, da se članice "poenotijo okoli jedrnih problemov".
Voditelji Nata so sicer sprejeli celovit paket pomoči Ukrajini, ki med drugim vključuje gorivo, sisteme za varno komuniciranje in več sto sistemov za zaščito pred droni. "Ukrajina lahko na nas računa, dokler bo treba. Zaveznice bodo še naprej zagotavljale vojaško in finančno pomoč," je povedal v sredo.
Ob tem opozarja, da bo treba za povečanje zmogljivosti povečati tudi proračunske izdatke za obrambo. Članice so se na vrhu zavezale k izpolnjevanju zaveze iz leta 2014, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka BDP. Slovenija sicer na tem področju sodi med države, ki so najdlje od tega cilja. Obenem je tudi ena redkih članic, ki nimajo niti konkretnega načrta, kako bodo dosegle mejo dveh odstotkov. Premier Robert Golob je sicer ocenil, da bi lahko slovenska vlada ta načrt pripravila v pol leta.
Poudaril je, da se morajo posamezne članice Nata na vojno v Ukrajini odzivati na tistih področjih, kjer lahko največ doprinesejo. To velja tudi za sodelovanje pri krepitvi odvračalne drže. Slovenija je sicer na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno tudi, da ne pozabi na Zahodni Balkan, je še opozoril.
Stoltenberg je medtem po razpravi o južnem sosedstvu dejal, da so govorili o tem, kako skušata Rusija in Kitajska na tem območju pridobiti politični, gospodarski in vojaški vpliv. "Tako Moskva kot Peking uporabljata svoj gospodarski vpliv ter hibridne pristope, da bi uveljavila svoje interese v regiji," je poudaril. Napovedal je več podpore partnerskim državam v južnem sosedstvu.
Kitajsko označili za "izziv"
O Kitajski so voditelji razpravljali že v sredo z EU, Švedsko, Finsko, Avstralijo, Japonsko, Novo Zelandijo in Južno Korejo. Generalni sekretar je napovedal, da bo Nato okrepil sodelovanje s temi državami v indijsko-pacifiški regiji. Kitajsko je sicer vrh Nata v novem strateškem konceptu označil kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.
Peking je v odzivu koncept označil za nesmiseln. Poudarili so, da je Nato tisti, ki predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru in stabilnosti. Pri tem so opozorili, da bo usmeritev zavezništva v indijsko-pacifiško regijo samo še zaostrila napetosti.
Stoltenberg je sicer vrh v Madridu opisal kot "transformativen" in ob tem dodal, da bodo države članice v prihodnje za obrambo več investirale skupaj. Sredstva bodo po njegovih besedah šla za večje naložbe v vnaprej nameščeno opremo in tudi za več vojaških vaj. Napovedal je tudi, da bo vrh Nata prihodnje leto potekal na vzhodnem krilu zavezništva, in sicer v Litvi.
Voditelji so sicer na zadnji dan vrha govorili o grožnjah in izzivih za Nato, ki prihajajo z juga. Po besedah Stoltenberga se bodo premierji in predsedniki držav članic ponovno zavezali boju proti terorizmu. Razpravljali bodo še o prehranski krizi, ki jo povzroča ruska invazija na Ukrajino, ter odzivu na vse večji vpliv Rusije in Kitajske na območju južno od zavezništva.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.