Vrh Nata odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih, zaostrili držo do Kitajske

Z več strani je te dni slišati izraze olajšanja ob "vrnitvi Amerike". Donald Trump, ki je zvezo Nato označil za zastarelo, je namreč grozil z odhodom ZDA in postavljal pod vprašaj temeljni 5. člen o skupni obrambi, ki predvideva, da vse članice pomagajo zaveznici, ki bi bila napadena. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Trumpa močno skrhala, je ključno sporočilo vrha.

Na vprašanje o primerjavi med zdaj in prej je Stoltenberg odgovoril: "Zdaj je drugače." Izpostavil je, da so vsi zavezniki pozdravili močno Bidnovo zavezanost Natu in obenem v zameno potrdili svojo zavezanost zavezništvu, ki od njih terja tudi krepitev obrambnih izdatkov.

V skupnem sporočilu oziroma komunikeju v 79. točkah so voditelji potrdili zavezanost 5. členu o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse. Ta temeljni člen je Trump ves čas svojega mandata postavljal pod vprašaj in celo grozil z odhodom iz zavezništva.

Nato prvič zaostruje držo do Kitajske

Naraščajoči vpliv Kitajske in mednarodne politike lahko predstavljajo izzive, ki jih moramo skupaj nasloviti kot zavezništvo, so se strinjali predsedniki držav in vlad članic Nata. "Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo sistematične izzive za na pravilih temelječi mednarodni red in za področja, ki so pomembna za zavezništvo," piše v sprejetem komunikeju.

To je prvič, da je zavezništvo uporabilo tako oster jezik glede Kitajske. Na vrhu Nata v Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse večji vpliv Kitajske. Nato mora skupaj kot zavezništvo odgovoriti na povečan vpliv Kitajske, je na novinarski konferenci ob zaključku vrha dejal Stoltenberg.

Kitajska hitro širi svoj jedrski arzenal. Poleg tega vojaško sodeluje z Rusijo, tudi na ruskih vojaških vajah na evroatlantskem območju. Zaveznice skrbi tudi pogosta pomanjkljiva preglednost in uporaba dezinformacij. Kitajsko zato pozivajo, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze in odgovorno deluje v mednarodnem sistemu, med drugim tudi v vesolju ter kibernetski in pomorski domeni.

Nato ohranja konstruktiven dialog s Kitajsko, kjer je to mogoče, so še poudarili voditelji. Glede na interese zavezništva so pozdravili priložnosti za sodelovanje s Pekingom na področjih, pomembnih za zavezništvo, in pri skupnih izzivih, kot so podnebne spremembe. Zaveznice Kitajsko še pozivajo, naj se vključi v dialog in ukrepe za preglednost glede svojih jedrskih zmogljivosti in doktrine.

"Svet se je v zadnjih treh desetletjih spremenil, spremenile so se tudi grožnje. Nekatere so ostale, nekaterih ni več, nastale pa so druge," je pa je v odgovoru na vprašanje glede Kitajske kot grožnje dejal Janša. Ko govorimo o Kitajski, je to zagotovo tema, ki bo prevladovala ne samo na tem, ampak tudi na prihodnjih vrhovih, je prepričan slovenski premier. Če hočemo, da v prihodnjih desetletjih svet ne bo soočen z novo usodno oboroževalno tekmo ali mogoče tudi z vročim konfliktom, potem se mora Nato tega zavedati, je še pojasnil. Ostati mora močan, tako da bo partner v teh pogovorih, ki bo upoštevan in ki bo lahko dosegal dogovore za ohranjanje svetovnega miru.

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala obveznosti, se odnosi ne morejo normalizirati

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije.

Agresivna dejanja Rusije predstavljajo grožnjo evro-atlantski varnosti, so opozorili voditelji in ob tem poudarili, da bodo še naprej tesno sodelovali pri naslavljanju vseh groženj in izzivov, ki jih predstavlja Rusija. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo Nato še naprej odzival s krepitvijo odvračalne in obrambne drže, vključno z okrepljeno prisotnostjo na vzhodnih mejah zavezništva.

Kot je po srečanju voditeljev 30-članskega Severnoatlantskega zavezništva dejal Stoltenberg, so članice pozdravile posvetovanja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pred njegovim srečanjem z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v sredo v Ženevi.

Odnosi z Rusijo so na najnižji točki od konca hladne vojne in agresivna dejanja Moskve so grožnja naši varnosti, je še dejal Stoltenberg. Zavezništvo se bo sicer še naprej osredotočalo na dialog z Rusijo pri kritičnih vprašanjih. Vrh je tudi podkrepil podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine, Gruzije in Moldavije znotraj njihovih mednarodno priznanih meja. Rusijo so ob tem pozvali, naj umakne svoje sile, ki jih je namestila v teh treh državah brez njihovega soglasja.

Ameriški predsednik je evropskim zaveznicam znova zagotovil, da se lahko zanesejo na ameriško podporo. Peti člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, v skladu s katerim bi bil napad na eno članico napad na vse, je "sveta zaveza", je še dejal. "Želim, da vsa Evropa ve, da so ZDA tu," je dejal v pogovoru, ki so ga prenašali prek videokonference.

Nato ostaja zavezan nadaljnji podpori Afganistanu

Voditelji so potrdili tudi, da bo zavezništvo po umiku svojih enot v okviru misije Odločna podpora še naprej ostalo zavezano Afganistanu, med drugim z usposabljanjem afganistanskih varnostnih sil ter finančno podporo pri vzdrževanju pomembne infrastrukture, med drugim tudi letališča v Kabulu. Umik vojaških enot ne pomeni končanja naših odnosov z Afganistanom. Sedaj bomo odprli poglavje. Potrjujemo našo zavezo, da bomo še naprej podpirali Afganistan, njegove ljudi in ustanove, so zapisali v sprejetem sporočilu.

Nato bo še naprej zagotavljal usposabljanje in finančno podporo afganistanskim obrambnim in varnostnim silam, tudi prek skrbniškega sklada za afganistansko vojsko. Zavezništvo bo tudi obdržalo pisarno visokega civilnega predstavnika v Kabulu za nadaljevanje diplomatskega sodelovanja in krepitev partnerstva z Afganistanom.

Poleg tega bo zavezništvo prispevalo k vzdrževanju pomembne infrastrukture. V ta namen bo zagotovilo prehodna sredstva za nadaljnje delovanje mednarodnega letališča v Kabulu. Voditelji so se tudi zavezali, da bodo okrepili dialog glede Afganistana z relevantnimi mednarodnimi in regionalnimi partnerji.

Nato je operacijo usposabljanja, svetovanja in pomoči afganistanskim varnostnim silam in ustanovam z imenom Odločna podpora začel januarja 2015. Po dogovoru s talibani, ki ga je februarja lani dosegel prejšnji ameriški predsednik Trump, bi se ameriški vojaki iz Afganistana morali umakniti do 1. maja letos, novi predsednik ZDA Biden pa je aprila letos sprejel odločitev, da umik zaključijo do 11. septembra. Tej časovnici sledi tudi Nato. Slovenija je svoje vojake iz dežele pod Hindukušem že umaknila maja. Zadnja šesterica pripadnikov Slovenske vojske je v misiji Odločna podpora v Afganistanu, kjer so urili afganistanske vojake, sodelovala od februarja.

"Da bomo lahko skupaj storili več, moramo skupaj tudi vlagati več"

Poleg tega so voditelji potrdili ambiciozne načrte za prilagoditev zavezništva izzivom do leta 2030, ki vključujejo zavezo h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023 na podlagi analize potreb. Načrt za Nato do leta 2030 zvišuje raven ambicij zavezništva in daje jasne usmeritve za nadaljnje prilagajanje za spoprijemanje z obstoječimi, novimi in prihodnjimi grožnjami ter izzivi, piše v skupnem komunikeju z 79 točkami, ki so ga sprejeli voditelji.

Uresničevanje teh načrtov po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva, tako v okviru nacionalnih obrambnih izdatkov kot v okviru skupnega financiranja. Voditelji so se ob tem dogovorili za povečanje teh sredstev, tudi skupnega financiranja z letom 2023, ob upoštevanju analize potreb.

Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta. "Da bomo lahko skupaj storili več, moramo skupaj tudi vlagati več," je po vrhu poudaril Stoltenberg. Ob tem je izpostavil, da bo potrebna krepitev sredstev za vse tri dele Natovega proračuna: civilnega, vojaškega ter za infrastrukturo in nekatere zmogljivosti.

Zavezniškega vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, spremljal pa ga je obrambni minister Matej Tonin. Janša bo imel ob robu vrha dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.

Janša meni, da mora Slovenija glede obrambnih izdatkov opraviti domačo nalogo

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal v Bruslju.

"Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno pozitivno izstopala," je pred začetkom vrha dejal premier. "V času mandata te vlade smo te trende obrnili," je še dodal. Pri tem je izpostavil zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo na tej podlagi sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.

Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, je poudaril premier. "Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo." Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), od tega 20 odstotkov za investicije.

Ta cilj je po besedah Janše razumen, vendar ga Slovenija v prihodnjih letih s tem trendom še ne bo mogla doseči. Pričakujemo pa, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: "Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost." Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP in je glede na najnovejše Natovo poročilo o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi. Za naložbe nameni 15,7 odstotka, s čimer se uvršča na zadnje mesto.

Predsednik vlade se bo danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom makedonske vlade Zoranom Zaevom in mu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU, vezane predvsem na Zahodni Balkan.

Janša je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj. Z islandsko premierko Katrin Jakobsdottir sta govorila predvsem o prednostnih nalogah v času slovenskega predsedovanja Svetu EU ter o odnosih med EU in Islandijo. Slovenske prioritete so bile v ospredju tudi na srečanju z norveško premierko Erno Solberg, s katero sta govorila tudi o odnosih med EU in Norveško ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah, predvsem o Rusiji in Belorusiji. Premierja je na vrhu zavezništva spremljal obrambni minister Matej Tonin.