'Gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani'

"Danes smo pokazali, da je Evropska unija kos izzivu, gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani," je po četrtkovem izrednem zasedanju voditeljev EU na temo obrambe in nadaljnje podpore Ukrajini povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.

Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer komisija še predstaviti, kar bo po besedah predsednice Ursule von der Leyen storila še pred rednim zasedanjem Evropskega sveta čez dva tedna.

Glede novega finančnega instrumenta je pojasnila, da bodo posojila namenjena financiranju naročanja vojaške opreme pri evropskih proizvajalcih. Obenem pa bodo omogočala vlaganje v večletne pogodbe, kar je za obrambno industrijo zelo pomembno, je dejala. Pričakuje, da bo za posojila zaprosilo okoli 20 držav članic.

"Gre bolj za vprašanje tednov kot pa mesecev, da bo dosežen dogovor o tem predlogu, saj bo potrebna zgolj odločitev Sveta EU. Gre torej za zelo hiter postopek," je odgovorila na vprašanje, kdaj bi lahko bil finančni instrument vzpostavljen.

Do leta 2028 za obrambo 800 milijard evrov dodatnih naložb

V sklepih je Evropski svet pozdravil tudi namero komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja.

Golob: Zgraditi moramo bolj odporno Evropo

Premier Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire.

"Moja naloga je, da najdemo najbolj učinkovito pot, kako bomo ta denar, lasten denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najbolj učinkovito naložili," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, je poudaril.

"Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je povedal premier.

Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, Slovenija pa je pripravljena podpreti tudi nemško pobudo za dolgoročnejšo spremembo fiskalnih pravil za potrebe naložb v obrambo.

Glede slovenskih proračunskih izdatkov za obrambo je Golob povedal, da jih bo treba na dva odstotka BDP zvišati še pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. Kako bodo to pospešitev dviga izdatkov izvedle, bodo slovenske oblasti določile do junijskega vrha zveze Nato v Haagu.

Brez dogovora o nadaljnji podpori Ukrajini

Predsedniki vlad in držav članic so v sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede izdajanja posojil obrambni industriji.

Se jim pa medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu. Costa je pojasnil, da si vse članice želijo miru, vendar pa jih 26 meni, da je pot do miru možna le z okrepitvijo ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Madžarska je po njegovih besedah osamljena v svojih stališčih.

V izjavi, ki je priložena sklepom Evropskega sveta, so se voditelji šestindvajseterice med drugim strinjali o ključnih načelih, ki jih je treba upoštevati v bodočih pogajanjih o miru v Ukrajini.

Poudarili so, da pogajanja o Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine, Evropa pa mora sodelovati v pogajanjih, ki vplivajo na njeno varnost. Kakršnakoli prekinitev ognja mora voditi k celovitemu mirovnemu sporazumu, ki ga morajo spremljati močna in zanesljiva varnostna jamstva za Ukrajino. "Mir mora upoštevati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," so še navedli eno od načel.

Na pot do miru v Ukrajini se je v svojem nagovoru evropskim kolegom osredotočil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jih je pozval k podpori na tej poti.

Von der Leyen in Costa bosta z rezultati izrednega vrha prek videokonference seznanila še voditelje partnerskih držav - Združenega kraljestva, Kanade, Norveške, Islandije in Turčije.