'Razprave so bistveno bolj politične, kot so bile kadar koli do zdaj'

Voditelji članic EU so po celodnevnih posvetovanjih v različnih ožjih sestavah na tretjem dnevu zasedanja, na katerem poskušajo doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19,  imeli skupno večerjo.

Pričakuje se nov pogajalski predlog, v katerem naj bi še dodatno oklestili obseg nepovratnih sredstev in povečali posojila, kar sicer zahteva varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska - ob podpori Finske.

Sprva je bilo v 750-milijardnem skladu za okrevanje predvidenih 500 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, a se razlika med obema ovojnicama vse bolj zmanjšuje.

Po neuradnih informacijah se preigrava več scenarijev. Varčna četverica ob podpori Finske naj bi kot svojo zadnjo ponudbo predlagala sklad za okrevanje v vrednosti 700 milijard evrov, od tega polovico za nepovratna sredstva in polovico za posojila.

Omenja pa se tudi možnost, da bi ohranili krovni obseg 750 milijard evrov ter namenili polovico za nepovratna sredstva in polovico za posojila, kot je ob začetku vrha predlagala Finska.

Poleg razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili so ključna odprta vprašanja v končnici pogajanj še krovni obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, izračunavanje nacionalnih ovojnic sredstev za okrevanje, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

Spomnimo

Italijanski premier Giuseppe Conte je po koncu drugega dne pogajanj dejal, da je še vse odprto in da je razprava o nekaterih točkah živahna, tudi trda. Opozoril je, da so vsi v istem čolnu in da bodo na koncu vsi zmagovalci ali vsi poraženci.

Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji sicer vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Zapleta se pri razmerju med nepovratnimi sredstvi in posojili pa tudi s pogoji koriščenja sredstev.

Janša: Zahajanje v stranske teme preprečuje osredotočanje na ključne probleme

V Bruslju je tudi slovenski premier Janez Janša, ki je ob prihodu na vrh dejal, da "zahajanje v stranske teme preprečuje osredotočanje na ključne probleme". V ospredju je namreč trenutno vprašanje povezave vladavine prava s proračunom, pri čemer Slovenija po neuradnih navedbah podpira stališče Madžarske in Poljske.

"Pred nami je tretji dan pogajanj o evropskem proračunu in skladu za okrevanje. To so moja tretja pogajanja o evropskem proračunu v moji politični karieri in dejansko gre na žalost bolj za pogajanja kot za usklajevanje," je dejal Janša v izjavi ob prihodu. Novinarji nimajo dostopa do stavbe, kjer zasedajo voditelji, tako da vprašanj ni mogoče zastavljati.

"Razprave so bistveno bolj politične, kot so bile kadar koli do zdaj. Veliko je žal zahajanj v stranske teme, in to preprečuje osredotočanje na ključne probleme," je poudaril Janša.

Janša je ocenil, da je bilo nekaj napredka narejenega in da se je veliko stvari razčistilo. Pričakuje, da bodo danes od stranskih tem prešli na številke, ki so ključne za to, da Evropa čim hitreje okreva po pandemiji ter da se porabi sredstva iz večletnega proračuna Unije za vse zastavljene cilje.

"Upanje umira zadnje. Še vedno obstajajo dobre možnosti, da se dogovorimo, a odprta je tudi še slabša možnost, da se naredi daljši premor, po katerem pa se bojim, da stališča ne bodo bistveno bliže. Močno podpiram nadaljevanje teh pogajanj do uspešnega zaključka," je še izpostavil Janša.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na tretji dan zasedanja dejala, da je veliko dobre volje, a da se lahko zgodi, da rezultata danes še ne bo.

Fronta Rutte - Orban

Madžarski premier Viktor Orban tudi danes vztraja pri nasprotovanju načrtovani povezavi med spoštovanjem vladavine prava in evropskim proračunom. Ob tem je bil oster do nizozemskega premierja Marka Rutteja, češ da ne ve, kaj je oseben razlog Rutteja, da sovraži njega in Madžarsko ter želi državo finančno kaznovati.

Orban je novinarjem dejal, da ostajajo štiri ključna odprta vprašanja: krovni obseg svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, vprašanje nadzora nad izplačilom sredstev iz sklada za okrevanje ter povezava med vladavino prava in proračunom.

Ocenjuje, da obstajajo dobre možnosti za dogovor, saj se vsi zavedajo dramatičnosti položaja in nujnosti dogovora. Ob tem je ocenil, da bo za dogovor verjetno potrebnih še veliko dni, in povedal, da je madžarska delegacija rezervirala hotel za ves teden.

Poudaril je, da je Madžarska "majhno poglavje v veliki zgodbi" in da ne gre za Madžarsko, temveč za evropsko gospodarstvo, da je enotnost edini izhod ter da nič ni pomembnejšega od dogovora – ne počitnice, ne domače teme, niti nogomet.

Med omenjenimi odprtimi temami je izpostavil Ruttejevo vztrajanje pri soglasju pri odločanju o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Nekatere države na čelu z Nizozemsko po njegovih besedah želijo nadzor nad izplačilom denarja. Gre za spor med Nizozemsko in Italijo, pri čemer Madžarska odločno podpira Italijo, saj je denar treba dati tistim, ki ga potrebujejo, je poudaril.

Obregnil se je ob rabate za nekatere neto plačnice, češ da je to privilegij bogatih, ki bi se ga radi znebili, saj so ta koncept ustvarili Britanci, ki so odšli iz Unije. Neto plačnice se glede tega niti malo ne premaknejo, kar je po Orbanovih besedah problem.

Položaj glede vladavine prava je Orban opisal kot "čuden". Dejal je, da se strinja z oceno, da je to eksistencialno vprašanje in da podpira pristop, da naj tisti, ki ni pripravljen spoštovati vladavine prava, takoj zapusti EU. Strinja se tudi s krepitvijo finančnega nadzora nad porabo denarja.

A pri aktualnem vprašanju po Orbanovih besedah ne gre za to, temveč za oblikovanje povsem novega mehanizma, kar pa terja veliko časa. Madžarska po njegovih navedbah ni proti, želi pa, da se to temeljito pripravi.

Izpostavlja, da glede vprašanja vladavine prava in Madžarske Unija doslej ni sprejela odločitve. Članice poziva, naj namesto novega mehanizma raje končajo postopek proti Madžarski na podlagi 7. člena pogodbe EU.

Orban je povedal, da je med vrhom predlagal, naj Nemčija jamči, da bodo članice EU odločile o postopku zaradi vladavine prava proti Madžarski. "Naredite, prosim, to, namesto da ustvarjate nov mehanizem (...) Prosim, odločite glede Madžarske čim prej," je dejal.

Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic Unije zastal, ker ni zadostnega apetita za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.