Von der Leynova napovedala nov obsežen sveženj sankcij zoper Rusijo

Voditelji članic EU so v Versaillesu v senci ruske vojne v Ukrajini sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnjim odločnim korakom za krepitev evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Evropa potrebuje tudi velike naložbe v obnovljive vire energije, da bi odstranila svojo energetsko odvisnost, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Naša dolžnost je, da še naprej zagotavljamo zanesljivo, varno in cenovno dostopno oskrbo z energijo evropskim potrošnikom. Srednjeročno to pomeni, da se znebimo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv," je dejala. To bi dosegli z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.

Do konca maja je tako napovedala predlog za postopno odpravo odvisnosti od ruske energije - plina, nafte in premoga. To naj bi dosegli do leta 2027. "Vse to bomo podprli s potrebnimi nacionalnimi in evropskimi viri," je zagotovila ter dodala, da bodo predstavili tudi možnosti za optimizacijo zasnove trga z električno energijo, tako da bo bolje podpirala zeleni prehod. "Potrošniki in podjetja potrebujejo olajšavo. Poleg regulacije cen in državne pomoči imajo države članice tudi možnost obdavčitve izjemnih dobičkov energetskih skupin," je dejala in dodala, da bo komisija do konca marca predstavila tudi možnosti za omejitev rasti cen plina na električno energijo.

Ob tem je predsednica komisije napovedala tudi četrti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. "Te sankcije bodo Rusijo še dodatno izolirale od svetovnega gospodarskega sistema, kar pa bo Putinu še dodatno povečalo stroške invazije na Ukrajino," je dejala. Poudarila je, da ukrajinska prošnja za članstvo predstavlja njihovo pravico, da si lahko sami izberejo svojo usodo. "Danes smo Ukrajini odprli pot do nas. So del evropske družine," je bila jasna.

Da za financiranje ukrepov za begunce, kot so stanovanja, šolanje otrok in svetovanje, uporabljajo prilagodljivost proračuna unije. V prihodnjih letih bi lahko za te namene sprostili nekaj milijard evrov. "Prav tako pa bomo za obrambo Evrope potrebovali različne sile in zmogljivosti. Potrebne bodo tudi dodatne naložbe, do sredine maja pa bomo pregledali tudi investicijske vrzeli," je pojasnila.

'Pri pripravi četrtega svežnja ni tabujev. Nič ni izključeno'

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil, da pri pripravi četrtega svežnja ni tabujev in da ni nič izključeno - niti prepoved uvoza ruskega plina niti izključitev ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. A treba je ohraniti določeno "strateško dvoumnost", je dejal.

Z versajsko izjavo so se voditelji zavezali h krepitvi suverenosti na energetskem, obrambnem in gospodarskem področju. Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha, francoski predsednik Macron. Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev pa so se vnovič zavezali tudi k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju čipov, zdravja in hrane. Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha, francoski predsednik.

Na vprašanje, ali lahko unija sproži pospešen postopek za dodelitev članstva državi, ki je v primežu vojne, je Macron jasno in odločno odgovoril z "ne". Opozoril je tudi na prav tako občutljivo regijo Zahodnega Balkana, kjer je frustracij zaradi počasnega širitvenega procesa ogromno.

Po koncu vrha je odmevalo tudi razočaranje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki poudarja, da bi morala unija storiti več. Voditelji so namreč Ukrajini zatrdili, da sodi v evropsko družino, ni pa dobila želenih jamstev glede hitrega članstva v uniji. Francoski predsednik mu je v odgovoru dejal, da razume državo v vojni, ki želi in pričakuje več, a ob tem izpostavil, da unija ni v vojni z Rusijo.

Janša: V EU lahko pride v prihodnjih tednih do 15 milijonov beguncev iz Ukrajine

EU je v pomoč Ukrajini po ruski invaziji zelo hitro dosegla dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje iz leta 2001, ki beguncem omogoča takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Ob tem se vrstijo kritike, da ima unija dvojna merila za begunce, saj da je takoj pripravljena pomagati beguncem iz evropske države, medtem ko je bilo v primeru beguncev iz Sirije drugače.

Janša je v povezavi s tem danes dejal, da je bilo v minulih tednih veliko razprave o tem, a da ne vidi nobene dileme, saj da vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo v glavnem ženske in otroci. V Versaillesu so po njegovih besedah slišali podatek, da je kar 90 odstotkov beguncev iz Ukrajine žensk in otrok.

Med njimi torej ni ekonomskih migrantov, ki "zgolj izkoriščajo nesrečo drugih, da bi poskrbeli zase, česar nikomur ni mogoče zameriti, vendar so zmogljivosti omejene", je dejal premier. V primeru Ukrajine se tako po Janševih besedah ne pojavljajo vprašanja, kdo je begunec in kdo migrant, torej komu je treba res pomagati.

"V vseh državah beležijo 100-odstotno podporo humanitarnim ukrepom v pomoč beguncem in to je dobro. Kajti bojim se, da bo v naslednjih tednih na evropska tla prišlo ne še nekaj milijonov, lahko pride deset do petnajst milijonov beguncev, če se ta vojna ne bo ustavila," je dejal Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega vrha v Versaillesu. Medtem je od samega začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma, državo zapustilo približno 2,5 milijona ljudi, še dva milijona pa jih je vojna notranje razselila, so danes sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi za nastanek begunskega vala krivi, po njegovih besedah, nesmiselno vojno, ki se je začela 24. februarja. "Število beguncev iz Ukrajine je danes tragično naraslo na 2,5 milijona, ocenjujemo pa tudi, da je znotraj Ukrajine razseljenih približno dva milijona ljudi," je zapisal na Twitterju.

Janša je danes ob prihodu na drugi dan neformalnega vrha izpostavil še, da je bistvena razlika, ali Ukrajina dobi zagotovilo, da je del "evropske družine" ali del "družine EU". Ob tem je spomnil, da se je Slovenija zavzemala za to, da dobi Ukrajina podobna zagotovila glede članstva, kot so jih dobile države Zahodnega Balkana leta 2003 v Solunu. Močno politično sporočilo je po njegovih besedah pomembno, saj vse, kar daje Ukrajincem močnejše upanje, da zdržijo in da se borijo, vpliva na potek vojne. Vojna se bo ustavila, ko bo Ukrajina dovolj močna, da bo ustavila prodiranje ruskih sil, šele takrat se bodo lahko začela resna pogajanja, je dejal premier. Sedaj pa Rusija zgolj zavaja in s tem kupuje čas, da bi dosegla določene taktične vojaške cilje, je dodal.

Na vprašanje, ali so v Versaillesu govorili tudi o vzpostavitvi območja prepovedi preletov, za kar se je sam v minulih tednih večkrat zavzel in kar v zvezi Natu zavračajo, ker da bi zaostrilo vojno, je premier odgovoril, da EU pri tem ne more storiti ničesar in da so to razprave v okviru Nata. Ob tem je izpostavil, da je v povezavi s tem veliko nerazumevanja. Nebo nad državo se lahko zapre na različne načine - to lahko naredi nekdo od zunaj, lahko se to naredi z letali prestrezniki ali pa to stori tisti, ki je suveren v tem prostoru in ima sredstva, da zagotovi učinkovito protizračno zaščito, je pojasnil.

Za zdaj gredo po Janševih besedah stvari v smer, da Ukrajina postane dovolj močna, da zaščiti vsaj glavna naselja pred letalskimi napadi. Rusija sicer po njegovih navedbah zelo omejeno uporablja najsodobnejša letala, ker se jih boji izgubiti, saj stanejo blizu sto milijonov evrov. O novih sankcijah proti Rusiji, ki jih pripravlja EU, pa je Janša dejal, da je seznam tega, kar bi se lahko znašlo v naslednjem svežnju, zelo dolg in da arzenal še ni izčrpan. Med možnostmi se omenja izključitev ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift.

Vrh EU: Ukrajina sodi v evropsko družino, a hitrega članstva ne bo

Po koncu prvega dne zasedanja so namreč voditelji v zgodnjih jutranjih urah sprejeli izjavo o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve uniji, ki jih želi. Vrh EU je na neformalnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih unija ne bo pustila samih in da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.

Prav tako so voditelji obljubili, da so odločeni še okrepiti pritisk na Rusijo in Belorusijo ter pripravljeni hitro sprejeti nadaljnje sankcije. Nizozemski premier Mark Rutte je v povezavi s tem pojasnil, da se bodo nove sankcije, ki se pripravljajo, še bolj osredotočile na ukrepe v prvih treh svežnjih. Voditelji so poudarili tudi, da Ukrajina sodi v evropsko družino, a glede samega članstva so zgolj potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: "EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro."

Ob tem so spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času, v zgolj tednu dni, pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice še okrepile vezi in poglobile partnerstvo v podporo Ukrajini na njeni evropski poti, piše v izjavi. Sprejeta izjava za razliko od osnutkov vključuje tudi omembo Moldavije in Gruzije, ki sta kmalu za Ukrajino prav tako zaprosili za članstvo v uniji. Voditelji so sicer zgolj spomnili, da so članice komisijo pozvale tudi k pripravi mnenja o njunih prošnjah.

Ukrajina glede na izražena pričakovanja s tem izidom ne more biti zadovoljna. Nizozemski premier Rutte je tako kot ob prihodu tudi ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da ni hitre poti v unijo. Prošnja je v procesu, ki bo terjal čas, mesece, leta. Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji. 

Slovenski premier Janez Janša je ob koncu prvega dne vrha povedal, da so bili voditelji razdeljeni, in sicer da večina misli, da Ukrajina v vojni potrebuje močno politično sporočilo, da sodi v družino EU, drugi pa razpravljajo o postopkih. Janša upa, da bo Ukrajina dobila status kandidatke, a poudarja, da je treba počakati na mnenje komisije. Ob tem je izpostavil, da so voditelji vendarle večinoma enotni ne le glede tega, da si Ukrajina zasluži evropsko perspektivo, saj je že evropska država, temveč tudi glede tega, da si zasluži prihodnost v EU. Slovenski premier je sicer ob prihodu izpostavil predlog, naj se vrh EU zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, in naj se ob tem zaveže tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej. V sprejeti izjavi torej tega ni.

Voditelji so tako po prvem dnevu vrha le sprejeli kratko ločeno izjavo o Ukrajini, čeprav se je omenjala tudi možnost, da jo bodo združili z daljšo versajsko izjavo, ki jo bodo sprejeli po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja. Pogovore nadaljujejo danes ob 10. uri. V versajski izjavi se bodo predvidoma zavezali k nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanjem energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030.