EU volitev v Belorusiji ne priznava, napoveduje tudi nove sankcije

Na izrednem vrhu o razmerah v Belorusiji so se voditelji držav članic EU strinjali, da Unija ne priznava izida predsedniških volitev v Belorusiji. Nemška kanclerka Angela Merkel  je dejala, da glasovanje ni bilo ne pošteno ne svobodno ter jasno povedala: "Stojimo ob strani mirnim demonstrantom." Voditelji so obsodili brutalno nasilje nad protestniki in pozvali k temu, da nemudoma izpustijo vse politične zapornike. Zavzemajo se za dialog znotraj države in nove predsedniške volitve ob močni prisotnosti opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). 

Slovenski premier Janez Janša je poudaril, da je prva skrb EU, da se spoštujejo temeljne pravice in svoboščine beloruskih državljanov, vključno z njihovo pravico do svobodnih in poštenih volitev ter samoodločbe o svojih mednarodnih povezavah. 

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, se Slovenija strinja, da je potrebno sankcije skrbno usmeriti tako, da ne bodo prizadele beloruskih državljanov in gospodarstva, pač pa bodo ciljale na odgovorne posameznike v državi. S tem bo EU okrepila podporo beloruski demokraciji, hkrati pa se naj EU tudi zaveže, da bo Belorusiji ekonomsko pomagala po koncu te krize. 

Ob koncu je predsednik vlade tudi podprl litovsko pobudo o ustanovitvi sklada EU za podporo žrtvam represije v Belorusiji ter idejo komisarja Oliverja Várhelyija, da EU v Minsk napoti komisijo za ugotavljanje dejstev.

Beloruska opozicija je pred začetkom vrha sicer zaprosila EU, naj volitev ne priznajo. Iz izgnanstva v Litvi je Svetlana Tihanovska, ki naj bi jo na volitvah premagal Lukašenko, sporočila: "Spoštovani voditelji Evrope, pozivam vas, da podprete prebujanje Belorusije." Tihanovska je v ponedeljek, potem ko je Lukašenka pred tem že večkrat pozvala k odstopu, sporočila, da je pripravljena prevzeti vodenje države. 

Po uradnih izidih naj bi sicer prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki. Za predsedniško kandidaturo se je odločila, ko so zaprli njenega soproga, ki je želel kandidirati proti Lukašenku.

Že v petek so se na izredni videokonferenci o Belorusiji sestali zunanji ministri EU in potrdili pripravo novega svežnja sankcij proti nekaterim beloruskim posameznikom, odgovornim za nasilno posredovanje proti udeležencem protestov in za volilne prevare. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na današnji novinarski konferenci po vrhu napovedal, da bo unija proti Belorusiji "v kratkem" uvedla nove sankcije.

Lukašenko na zahodno mejo poslal vojsko, nove volitve zavrača

"Preden kažejo s prstom na nas, bi morali na agendo svojih sestankov uvrstiti rumene jopiče v Franciji in grozljive nemire v ZDA," pa je na seji beloruskega sveta za nacionalno varnost poudaril Aleksander Lukašenko. "Imajo veliko svojih težav," je dejal in med drugim spomnil tudi na proteste proti karanteni zaradi koronavirusa v Nemčiji in drugih evropskih državah.

Zagrozil je še, da je vsako tuje vmešavanje v razmere v Belorusiji nesprejemljivo in se bodo nanj ostro odzvali. "Tisti, ki že brusijo meče, še posebej v tujini, bodo naleteli na odločno zavrnitev. In to ni neka prazna izjava. Poljske zastave že plapolajo v Grodni, to je nedopustno. Takšne stvari bomo odločno preprečili," je bil jasen. Nekateri mediji so pred tem poročali, da so protestniki v Grodni, mestu na zahodu Belorusije, na shodih nosili zastave EU.

Po koncu seje Sveta za nacionalno varnost je Lukašenko vojski naročil, naj prepreči nemire in nadzoruje meje. "V Minsku ne sme biti več nemirov. Ljudje so utrujeni in si želijo miru in tišine," je po poročanju beloruske državne tiskovne agencije dejal Lukašenko, ki nove volitve odločno zavrača. "Volitve smo že izvedli. Dokler me ne ubijete, drugih volitev ne bo," je izjavil v ponedeljek. Med istim govorom je dodal, da je pripravljen deliti oblast in spremeniti ustavo, vendar ne pod pritiskom protestnikov. Očitno se še naprej zanaša tudi na svojo najtesnejšo zaveznico Rusijo. Iz Kremlja so namreč pred dnevi dali vedeti, da bodo priskočili na pomoč Belorusiji, tudi z vojsko, če bo to potrebno, ter odgovornost za povolilno krizo pripisali akterjem iz tujine.

Lukašenko je od vlade tudi zahteval, da zagotovi delovanje podjetij, potem ko se je več ključnih državnih podjetij odzvalo na poziv opozicije k stavki. Povedal je tudi, da je obmejnim oblastem ukazal okrepitev varnostnih ukrepov in nadzora na vseh mejah. Po njegovem je to potrebno, da bi preprečili, da bi v Belorusijo iz drugih držav prišli skrajneži, orožje, strelivo in denar, s katerim bi financirali nemire. Vojski pa je ukazal, da mora biti še posebej pozorna na premike enot zveze Nato na ozemlju sosednje Poljske in Litve.

Umrlo že več protestnikov 

Belorusko zdravstveno ministrstvo je v sredo potrdilo, da je v eni od bolnišnic v tej državi umrl 43-letni moški, za katerega njegova družina trdi, da je bil ustreljen na protivladnih protestih. Njegova hčerka je prepričana, da ga je v glavo v mestu Brest 11. avgusta ustrelila policija. Policija je pred tem potrdila, da je streljala na protestnike in enega med njimi ranila.