Kissinger, rojen 27. maja 1923 v Nemčiji, ostaja znan po svoji ključni vlogi v ameriški zunanji politiki v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z morebitnimi poskusi, da bi se ZDA umaknile iz Vietnama. Za to se je zavzemal sicer šele potem, ko so ga začeli povezovati s številnimi spornimi dejanji v tem konfliktu.
Njegov sin, David Kissinger, je v časopisu The Washington Post zapisal, da je stoletnica njegovega očeta "za vsakogar, ki pozna njegov značaj in ljubezen do zgodovinske simbolike, neizogibna. Ne le, da je preživel večino svojih vrstnikov, uglednih nasprotnikov in učencev, temveč je ostal tudi neutrudno dejaven v svojih 90. letih."

Kljub svoji visoki starosti bo Kissinger svoj rojstni dan praznoval z obiski New Yorka, Londona in svojega rojstnega mesta Fürth v Nemčiji, je dejal njegov sin.
V zadnjih letih je Kissinger kot starejši državnik še naprej imel oblast nad washingtonskimi posredniki moči. Svetoval je republikanskim in demokratskim predsednikom, vključno z Belo hišo med Trumpovo administracijo, hkrati pa je ohranil mednarodno svetovalno podjetje. Še ta mesec je Kissinger menil, da vojna v Ukrajini dosega prelomnico, ko Kitajska vstopa v pogajanja. Za CBS News je povedal, da pričakuje, da se bodo pogajanja končala "do konca leta". Pozval je k miru s pogajanji za končanje konflikta.
Kissinger je bil leta 2021 tudi soavtor knjige o umetni inteligenci z naslovom "The Age of AI: And Our Human Future". Opozoril je, da se morajo vlade pripraviti na morebitna tveganja, povezana s to tehnologijo.
Kissinger je bil osem let svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar ter sodeloval pri pomembnih zunanjepolitičnih dogodkih, vključno s prvim primerom "shuttle diplomacije", s katero si je prizadeval za mir na Bližnjem vzhodu, tajnimi pogajanji s Kitajsko, s katerimi je želel ohladiti odnose med nastajajočima velesilama, in pobudo za pariška mirovna pogajanja, s katerimi se je želel končati konflikt v Vietnamu in prisotnost ameriške vojske v tej državi.

Kissinger je bil skupaj z Nixonom tudi tarča kritik ameriških zaveznikov, ko so severnovietnamske komunistične sile leta 1975 zavzele Saigon, medtem ko je preostalo ameriško osebje bežalo. Poleg tega so Kissingerja obtožili, da je poskrbel za širitev konflikta v Laosu in Kambodži ter tako omogočil vzpon genocidnega režima Rdečih Kmerov, ki je pobil približno 2 milijona Kambodžanov.
Kissinger je bil večkrat prepoznan kot ključna oseba v diplomatskih prizadevanjih med ZDA in Sovjetsko zvezo od leta 1967 in 1979 za zmanjšanje napetosti hladne vojne s pogajanji o trgovini in orožju. Kissinger je ves čas ostal eden najbolj zaupanja vrednih Nixonovih svetovalcev v času njegove administracije od leta 1969 do 1974.
Gerald Ford, ki se je kot podpredsednik povzpel v Ovalno pisarno po odstopu svojega predhodnika, je Kissingerju leta 1977 podelil predsedniško medaljo svobode.
Drugi so Kissingerja obtožili, da ga je v času njegovega mandata v Washingtonu skrbelo več za moč kot za harmonijo, saj je izvajal politike, ki so favorizirale ameriške interese, hkrati pa je pomagal ali spodbujal represivne režime v Pakistanu, Čilu in Indoneziji.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.