Z ločenima medvladnima konferencama v Luxembourgu sta danes Ukrajina in Moldavija uradno začeli pogajanja o vstopu v EU. Na konferencah sta predstavili svoje pogajalsko izhodišče, unija pa ju je seznanila s pogajalskima okvirjema.

V okvirjih, ki bosta podlaga za pogajanja, je pravni red EU razdeljen na 33 poglavij, združenih v šest tematskih sklopov. Ključen je sklop, povezan z vladavino prava, s katerim se bodo pogajanja začela in končala. Preostali sklopi se nanašajo na notranji trg; konkurenčnost in vključujočo rast; zeleni načrt in trajnostno povezljivost; vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose.

Danes poglavij oziroma sklopov še niso odpirali. Zdaj bo sledil pregled usklajenosti njune nacionalne zakonodaje z evropsko. V okviru tega pregleda bodo določili, katera so ključna vprašanja, ki jih bodo morali nasloviti v okviru pogajanj.

V Kijevu, Kišinjovu in Bruslju ob tem poudarjajo, da gre za zgodovinski trenutek. Na evropski strani pa so se zvrstila tudi opozorila, da državi čaka zahtevna pot.

"Vedo, da bo njihova pot zahtevna. Pristopna pogajanja so namenjena pripravi držav kandidatk na prevzemanje odgovornosti, ki jo prinaša članstvo. Zato ne bo bližnjic," je še pred začetkom pogajanj poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obenem bodo pogajanja po njenih besedah polna priložnosti za Ukrajino in Moldavijo, pa tudi za celotno unijo.

Podobno meni predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je zagotovil, da bo EU Ukrajini in Moldaviji nudila podporo na vsakem koraku poti približevanja.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je ob začetku medvladne konference prek videopovezave sporočil, da se zavedajo, da jih čaka še veliko dela. "Vendar pa smo pripravljeni na to," je dejal.

"Nikoli se ne bomo oddaljili od svoje poti do združene Evrope in skupnega doma vseh evropskih narodov," je medtem na družbenem omrežju X poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Da se zavedajo zahtevnosti pogajanj, je ob začetku pogajanj z EU povedal tudi moldavski premier Dorin Recean, vendar pa se na to pot po njegovih besedah podajajo samozavestno in odločno. Moldavska predsednica Maia Sandu je medtem zapisala, da je prihodnost Ukrajine in Moldavije v EU.

Ukrajina in Moldavija sta prošnji za članstvo v EU vložili le nekaj dni po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja 2022, že junija istega leta so jima voditelji držav članic EU podelili status držav kandidatk, decembra lani pa so odobrili še začetek pogajanj z njima. Ta bi lahko trajala več let, tudi več kot deset.

Podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina, belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi so se strinjali, da se mora na sprejetje novih članic pripraviti tudi EU. Varhelyi se je zavzel za to, da bi bila naslednja Evropska komisija komisija širitve, kar pomeni, da bi EU nove članice sprejela pred koncem leta 2029, vendar pa bodo morale države kandidatke izpolniti pogoje za to.

Stefanišina pa je glede izjave Michelove izjave, da morajo biti unija in države kandidatke do leta 2030 pripravljene na širitev, dejala, da je ukrajinska časovnica še bolj optimistična.

Pogajanja so se sicer začela, tik preden bo 1. julija predsedovanje Svetu EU od Belgije prevzela Madžarska, ki je zadržana do približevanja Kijeva uniji. Tako v drugi polovici leta ni pričakovati sklica naslednjih medvladnih konferenc ali odpiranja pogajalskih sklopov.