Evropa ni želela konfrontacije, vendar se bo po potrebi odzvala, je danes v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je večino svojega nagovora evropskim poslancem posvetila odzivu EU na carine ZDA na uvoz blaga iz praktično vseh trgovinskih partneric, vključno z Evropsko unijo.
"Razumem, da si Amerika želi ponovne industrializacije, prav tako tudi Evropa. Toda splošne carine bodo stvari poslabšale, ne izboljšale," je menila von der Leynova.
"Naš cilj je rešitev s pogajanji. Seveda pa bomo, če bo treba, zaščitili svoje interese, ljudi in podjetja. Menimo, da ta konfrontacija ni v interesu nikogar," je dodala glede napovedanih ameriških carin, ki bodo večinoma obveljale v sredo.
Predstavila je strategijo odziva, ki temelji na treh točkah: odprtost za pogajanja, diverzifikacija evropske trgovine in krepitev enotnega evropskega trga.
Kdo je močnejši?
EU je neto izvoznica avtomobilov, farmacevtskih izdelkov in hrane v ZDA, vendar je neto uvoznica storitev, kar ji po poročanju portala Politico v trgovinskem sporu daje večjo moč. Sicer je čezatlantska trgovina skorajda v ravnovesju, saj EU uživa skupni presežek v višini samo 46 milijard evrov (50 milijard dolarjev) ali približno 3 odstotke letnega prometa.
"Ameriški tehnološki velikani, finančna industrija in farmacevtska podjetja imajo globoke korenine v Evropi. Če bi šli predaleč, bi Bruselj lahko zategnil vijake: z digitalnimi dajatvami v Silicijevi dolini, regulacijami na Wall Streetu ali davki na izvoz farmacevtskih izdelkov v ZDA," je dejal Tobias Gehrke, višji politični sodelavec pri Evropskem svetu za zunanje odnose.
Pri izbiri tarč v ZDA bi Bruselj lahko ciljal na velike banke, kot sta JP Morgan ali Bank of America, ali na tehnološke velikane, kot je socialno omrežje X Elona Muska, Google ali Amazon.
"Ostalo" na dnevnem redu v Strasbourgu
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je sicer v svojem nagovoru izpostavil zlasti teme, ki so se jim na nedavnem vrhu EU konec marca posvetili voditelji članic unije. Med drugim je naštel podporo Ukrajini, obrambo in migracije, pa tudi investicije, konkurenčnost in zmanjšanje birokracije.
Izrazil je odločno podporo Ukrajini, pri čemer je Rusijo označil kot "grožnjo za celotno Evropo". Zavzel se je tudi za odločnejše ukrepanje EU pri svetovnih izzivih, kot so razmere na Bližnjem vzhodu ali podnebne spremembe, pri čemer je podprl povezovanje v okviru mednarodnih institucij na čelu z ZN.
Poslanci Evropskega parlamenta bodo danes popoldan z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas razpravljali o ciljih evropske zunanje, varnostne in obrambne politike. Posvetili se bodo še zagotavljanju odgovornosti za ruske vojne zločine v Ukrajini, načrtom za večjo varnost in pripravljenost EU, pa tudi razmeram v Gazi in v Turčiji, pri čemer se jim bo zvečer pridružila evropska komisarka za širitev Marta Kos.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.