"Brez pravice ni miru," je na vrhu o zagotavljanju odgovornosti v Kijevu izpostavila von der Leynova. Pri tem je omenila pravico za "neoborožene moške in ženske, ki so bili usmrčeni na ulicah Buče", pravico za "matere, katerih otroci so bili ugrabljeni in deportirani v Rusijo" in pravico za "vse Ukrajince, katerih družine so bile ločene, katerih domovi so bili zravnani z zemljo in katerih življenja je uničila ruska agresija".
Po njenih besedah pravica zahteva odgovornost za ruske vojne zločine. "Zato si vsak dan prizadevamo za zbiranje dokazov in evidentiranje vsakega zločina," je dejala in dodala, da bo podprla ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije. Ob tem je napovedala, da bo EU za namen zbiranja in hranjenja dokazov o ruskih zločinih ustanovila tudi mednarodni center za pregon na podlagi kaznivega dejanja ruske agresije na Ukrajino.
"Lepo se je vrniti v Kijev. Tja, kjer vsak dan branimo vrednote, ki so nam dragocene. Res je primeren kraj za praznovanje dneva Evrope. Pozdravljam odločitev predsednika Zelenskega, da bo 9. maj dan Evrope tudi v Ukrajini," je von der Leynova zapisala ob fotografiji prihoda v Kijev.
"Naredili bomo vse, kar je mogoče, da bodo vodja ruske agresije in njegovi sostorilci brez izjeme kaznovani za vse, kar so storili," pa je na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"Vesel sem, da smo se povsem jasno dogovorili, da mora biti odgovornost agresorja za zločin neizogibna," je dejal in dodal, da o modelu posebnega sodišča, vrstnem redu korakov, ki bodo pripeljali do začetka njegovega delovanja, in drugih vidikih lahko še razpravljajo.
Von der Leynova je medtem že zaključila današnji obisk, svoj peti v ukrajinski prestolnici od začetka ruske agresije na Ukrajino konec februarja lani. Nazadnje se je v Kijevu mudila v začetku februarja letos, ko je skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom Ukrajincem zagotovila podporo na njihovi poti v unijo in v boju proti ruski agresiji.
V Kijevu je danes med drugim poudarila, da je Ukrajina del evropske družine, in Zelenskemu predstavila predlog novega svežnja sankcij proti Rusiji. Ob odhodu pa je za Evropsko novinarsko središče ENR, del katerega je tudi STA, povedala še, da Ukrajino zapušča "izredno navdušena nad odločnostjo Ukrajincev kljub velikim izzivom, s katerimi se soočajo".
Ukrajinski predsednik, ki je v ponedeljek 9. maj razglasil za dan Evrope tudi v Ukrajini, pa je gostji danes dejal, da so protekcionistični ukrepi vzhodnih članic EU v zvezi z ukrajinskim žitom nesprejemljivi. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo EU pri iskanju rešitev tega problema posvetovala s Kijevom. Von der Leyen je v luči tega napovedala oblikovanje skupne platforme za usklajevanje glede tega vprašanja.
Scholz v Evropskem parlamentu za geopolitično EU
Nemški kancler Olaf Scholz se je v današnjem nagovoru v Evropskem parlamentu zavzel za geopolitično Evropsko unijo. Pri tem je podprl tudi njeno širitev in reformo. Obenem je izrazil podporo Ukrajini in spričo ruske agresije ob dnevu Evrope poudaril, da preteklost ne bo premagala prihodnosti.
Da bi imela Evropa dobro mesto v jutrišnjem svetu, da ne bi bila podrejena ali nadrejena drugim državam ali regijam, ampak da bo enakovredna z njimi, se mora EU spremeniti, je povedal Scholz. Dodal je, da je ruska agresija na Ukrajino pokazala, da je Evropa slišana, samo če govori z enim glasom. "Evropska unija je bila redkokdaj enotnejša kot po tej kršitvi evropskega in mednarodnega reda miru," je dejal.
Na tej izkušnji je mogoče zgraditi geopolitično Evropsko unijo, je povedal. Pri tem je spomnil na svoj govor iz avgusta lani v Pragi, kjer se je med drugim zavzel za tesnejše sodelovanje na področju obrambe in vzpostavitev evropskega obrambnega gospodarstva.
Poleg tega je poudaril pomen povojne obnove Ukrajine, ki predstavlja veliko priložnost ne samo za to državo, ampak za celotno Evropo.
Združene države Amerike ostajajo najpomembnejši zaveznik Evrope
Pri vzpostavljanju geopolitične EU pa so pomembni tudi njeni odnosi s svetovnimi velesilami. "Združene države Amerike ostajajo najpomembnejši zaveznik Evrope," je povedal. Glede odnosov s Kitajsko pa se je strinjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, da je treba zmanjšati tveganja, ne pa se oddaljiti od nje.
"Geopolitična Evropa pa se meri tudi po tem, ali izpolnjuje svoje obljube do neposrednih sosed. Iskrena širitvena politika izpolnjuje svoje obljube, predvsem do držav Zahodnega Balkana, ki smo jim že pred dvajsetimi leti dali pristopno perspektivo," je povedal. Ob tem je poudaril, da morajo kandidatke za članstvo narediti napredek, ki pa ga mora EU nagraditi.
Za širitev EU je potrebna tudi njena reforma. Pri tem se je zavzel za večjo uporabo kvalificirane večine na področjih zunanje in davčne politike v Svetu EU. "Popolno soglasje pri vseh odločitvah ne zagotavlja največje možne demokratične legitimnosti," je povedal Scholz. "Iskanje kompromisov, ki varujejo tudi interese manjšine, je v skladu z našim razumevanjem liberalne demokracije," je poudaril.
EU se mora po njegovih besedah odpreti tudi za prihodnost, pri čemer je izpostavil, da mora najprej opraviti s "starimi problemi", kot je reševanje migracijskega vprašanja. Eden največjih izzivov pred EU pa je prehod na podnebno nevtralnost.
Prihodnost ne pripada revizionistom, zaradi katerih danes trpijo Ukrajinci, je še poudaril Scholz. Pri tem je pozval, da se ne smemo bati kazanja moči, kot je današnja vojaška parada v Moskvi. "Ostanimo trdni v podpori Ukrajini, dokler bo treba," je dejal.
"Sporočilo tega 9. maja ni tisto, kar slišimo iz Moskve. Naše sporočilo se glasi: Preteklost ne bo premagala prihodnosti. Prihodnost - naša prihodnost - je Evropska unija," je sklenil nemški kancler.
