Volivci v precepu: dolga vladavina, sporno poročilo in nezadovoljna cerkev

Med najbolj eksplozivnimi navedbami v zapisu, ki tudi najbolj odmevajo, je, da bi se lahko Mile Đukanović znašel pred sodiščem v Haagu. In to kot priča predsednika Kosova Hashima Thacija, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Zaradi te grožnje naj bi že razmišljal o zaščiti premoženja. Poleg tega pa je, nadaljuje poročilo, še zadnji visoki politik iz obdobja vojne na Balkanu, ki ga sodišče še ni obravnavalo – vojni zločini pa, kot poudarjajo, nikoli ne zastarajo. 

"Širjenje neresnic"

Odzivi na zapis so v Podgorici burni. Povzelo ga je namreč ogromno balkanskih medijev, zato so iz  Ðukanovićevega kabineta poslali ostro zanikanje navedb: "Gre še za eno v nizu neresnic organizacije, ki se predstavlja kot mednarodni inštitut."

Kot piše aktuelno.me, je v zadnjem času Ifimes objavil "niz škodoželjnih in neutemeljenih obtožb na račun Đukanoviča in Črne gore". Kot poudarja, sta tako demokratska stranka socialistov kot sam predsednik zavrnila navedbe o sodelovanju v vojnih zločinih in obstoju množičnih grobišč Bošnjakov v Črni gori.  

Nekaj medijev je Ifimesu poleg vmešavanja v volitve poočitalo tudi pretekle "spodrsljaje". Inštitut se je na primer na udaru znašel, ko je Mestna občina Koper med letoma 2011 in 2016 od inštituta za 69.132 evrov kupila šest študij o možnostih gospodarskega sodelovanja z državami Balkana in Bližnjega vzhoda, beguncih in albanskih družinah v občini, vsebina pa je bila po oceni portala podcrto.si zelo splošna, dve študiji pa naj bi bili "skoraj v celoti plagiat", medtem ko so v "še dveh študijah našli več strani dobesednih prepisov iz drugih virov".

Spopad cerkve in Đukanovićeve politike

Prebivalci Črne gore se bodo na volitve odpravili 30. avgusta in takrat se bodo morali odločiti, komu bodo zaupali prihodnost države.  Đukanović in njegova DPS vladata že vse od vzpostavitve večstrankarske demokracije leta 1989.

Vseeno napetosti v državi ne manjka. Decembra lani je med drugim zavrelo zaradi zakona, ki naj bi Srbski pravoslavni cerkvi odvzel lastništvo nad verskimi objekti v Črni gori. Marca se je na ulicah črnogorske prestolnice Podgorica zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali odstop Đukanovića in črnogorske vlade zaradi domnevne zlorabe položaja, korupcije in klientelizma. Zaradi pridržanja episkopa Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori ter še sedmih duhovnikov so protesti potekali tudi maja in zagotovo bi se še vedno nadaljevali, če jih ne bi prekinil novi koronavirus. 

Beograjski politolog Miloš Bešić je za Radio Slobodna Evropa ocenil, da je epilog tokratnih volitev bolj negotov, kot je bil v preteklosti. Sporna zakonodaja o verski svobodi naj bi okrepila prosrbske stranke in oslabila DPS. Kljub aktualnim vprašanjem, vezanim na pandemijo covid-19, naj bi ta zakonodaja vseeno ključno vplivala na razplet. 

Analitik je še ocenil, da so vsi zapleti okoli verske zakonodaje zbudili del spečega volilnega telesa, prav tako naj bi bilo volilno telo precej zmedeno. Poglavar Srbske pravoslavne cerkve je sicer ljudi pozval, naj "ne glasujejo za tiste, ki so spisali zakon o verski svobodi", kar so pri DPS ocenili kot vmešavanje cerkve v politiko.