Leta 2019 je Ursula von der Leyen mesto predsednice evropske komisije ujela za las – za devet glasov. Potrebovala jih je 374, dobila pa 383. Tokrat bi bilo lahko še težje, ugotavlja bruseljski portal Politico, ki se je lotil volilne matematike.
A najprej poglejmo, kako "ustoličevanje" predsednika izvršilnega telesa Evropske unije sploh poteka. Kandidata imenujejo države članice, ki morajo pri tem upoštevati rezultate evropskih volitev. Če bo, kot kažejo napovedi, največ glasov pripadlo Evropski ljudski stranki (EPP), tu večjih težav za Von der Leynovo ne bi smelo biti, čeprav bi Emmanuel Macron na tem položaju menda raje videl Maria Draghija.
Drugače pa je v evropskem parlementu, ki izbiro potrjuje z absolutno večino. Tokrat to pomeni 361 glasov.
Raziskava Politica jih EPP napoveduje 170, kar pomeni, da bodo ostali največja politična skupina v evropskem parlamentu. Skoraj 200 manjkajočih glasov (če računamo, da jo bodo podprli vsi poslanci EPP, kar, kot bomo videli v nadaljevanju, ni nujno), bo Von der Leynova iskala v političnih skupinah iz sredine političnega spektra, pri socialistih (S&D) ter liberalcih (Renew).
Skupaj bi to glede na meritve predvolilnega utripa pomenilo okoli 390 glasov, ki pa, opozarja Politico, nikakor niso zagotovljeni.
Politični analitiki ocenjujejo, da bi dobra desetina poslancev omenjenih dveh političnih skupin ne glede na navodila z vrha glasovala proti Von der Leynovi ali pa bi se vzdržala. To bi število glasov že skrčilo na okoli 350, kar ji novega petletnega mandata ne zagotavlja.
Pozabiti ne smemo niti na upornike iz vrst same EPP. V zadnjih glasovanjih se jih je med 13 in 28 odstotkov uprlo strankarski liniji, nekaj podobnega pa je pričakovati tudi, ko bodo odločali o novi/stari predsednici evropske komisije. Nenazadnje se je marca na kongresu EPP 18 odstotkov od 499 kandidatov izreklo proti njej.
Kot poroča Politico, so ji hrbet znotraj EPP javno že obrnili francoski Republikanci. Sicer jim napovedujejo le šest poslanskih mest, kar pa vendarle ni zanemarljivo. Poleg tega aktivno lobirajo proti njej. Z besedami njihovega evropskega poslanca François-Xavierja Bellamyja: Če Von der Leynova ne bo izvoljena, bo to "zahvaljujoč našim prizadevanjem, zaradi katerih je v lastni stranki v manjšini".
Iz EPP prihajajo tudi informacije, da je zelo vprašljiva podpora italijanskih, španskih pa tudi slovenskih poslancev te najmočnejše skupine v evropskem parlamentu, še piše Politico.
Prav tako Von der Leynova ne more računati na močna zaveznika iz leta 2019: to sta poljska Zakon in pravičnost (PiS) ter madžarski Fidesz. Skupaj sta imela blizu 40 evropskih poslancev. Vendar pa s predsednico evropske komisije niso dolgo stali na istem bregu, razšli so se, potem ko je tako za Poljsko kot za Madžarsko predlagala zamrznitev evropskih milijard zaradi nespoštovanja vladavine prava.
Prepotrebnih glasov z levega političnega spektra bi jo lahko stalo dobrikanje italijanski premierki Giorgii Meloni, ki na evropskem parketu sicer spretno skriva svoja radikalna stališča. Von der Leynova se je tu znašla med kladivom in nakovalom. Melonijevo potrebuje, hkrati pa lahko z njo več glasov izgubi kot pridobi.
S&D, Renew in evropski Zeleni so ji že poslali sporočilo, da je ne bodo podprli, če bo sklepala kakršne koli dogovore s politično skupino Evropskih reformistov in konservativcev, zavezniki Melonijeve na evropski skrajno desnici.
A če se glasovom slednjih odpove, potem nujno potrebuje podporo Zelenih. Dobila bi jo z dolgim seznamom zahtev, je za Politico povedal njihov poslanec Daniel Freund. Med njimi je izpolnjevanje zelenega dogovora, zaveza, ki ji lahko odnese še več glasov med konservativci.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.