Teče že 17. dan ruskega napada na Ukrajino in v številnih mestih so se znova zbudili ob zvokih siren in bombardiranja. Bombe so odjeknile v krajih Nikolajev, Dnipro in Krivograd. Sirene so se oglasile tudi v Kijevu, Lvovu, Odesi, Harkivu, Čerkasiju in Sumiju, poročajo ukrajinski mediji. Guverner Donecke regije Pavlo Kirilenko je medtem dejal, da ukrajinskega mesta Volnovaka, ki leži na jugovzhodu države, ni več.
Proruski separatisti so medtem ob pomoči ruske vojske uspeli napredovati proti središču obkoljenega pristaniškega mesta Mariupol in so že zasedli vzhodna predmestja mesta, je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da so humanitarne razmere vse bolj drastične. O krutem obstreljevanju med drugim poročajo tudi iz Mikolajeva. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan v zmago Ukrajine. Dejal je, da lahko ruski vojaki Kijev osvojijo le, če ga z bombardiranjem zravnajo s tlemi.
Dejal je, da je v prvih 17 dneh vojne življenje izgubilo okoli 1300 ukrajinskih vojakov. Zahodni viri so sicer v petek ocenili, da je bilo v tem obdobju ubitih tudi okoli 6000 ruskih vojakov. Zelenski trdi tudi, da se je ukrajinskim silam v petek predalo med 500 in 600 ruskih vojakov.
Iz dneva v dan se povečuje tudi število žrtev, iz države pa je doslej zbežalo že skoraj 2,6 milijona ljudi. Rusi se očitno pripravljajo na napad na Kijev. 25 kilometrov pred središčem Kijeva je namreč močna prisotnost ruskih sil. Vojaški konvoj, ki se je Kijevu približeval s severa, pa je zdaj razpršen, kar lahko nakazuje na to, da skušajo Rusi obkoliti mesto. Ob tem opozarjajo, da lahko legitimne vojaške tarče postanejo tudi pošiljke orožja, ki jih Zahod dobavlja Ukrajini.
Trojica voditeljev - Putin, Macron in Scholz - opravila 75-minutni telefonski pogovor
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem zagotovil, da bodo branili vsak centimeter Natovega ozemlja z vso močjo enotnega in odločnega Nata, a da ne se ne bodo borili v vojni proti Rusiji v Ukrajini. "Neposredno soočenje med Natom in Rusijo bi bila tretja svetovna vojna. To je nekaj, kar moramo poskušati preprečiti," je dejal. Oglasili pa so se tudi privrženci nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sledilci teorije zarote Qanon pa tudi nasprotniki cepljenja in še nekatere skupine, ki podpirajo ruske obtožbe o ameriških programih biološkega orožja v Ukrajini.
Po tem, ko je Ukrajina v petek zvečer s svetom delila skrbi, da bi se lahko Belorusija v le nekaj urah pridružila ruski invaziji, pa se je zdaj oglasila tudi Belorusija. Načelnik generalštaba beloruskih oboroženih sil Viktor Gulevič vztraja, da se država ne namerava pridružiti ruskim četam. Ob tem je sicer dejal, da na svojo mejo pošilja pet bataljonskih taktičnih skupin, ki bodo nadomestile tam nameščene sile. "Želim poudariti, da premestitev vojakov nikakor ni povezana s (kakršnimi koli) pripravami, predvsem pa ne s sodelovanjem beloruskih vojakov v posebni vojaški operaciji na ozemlju Ukrajine," je dejal.
Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom medtem opravila kar 75-minutni telefonski pogovor. Znano je, da je trojica govorila o tem, kako prekiniti vojno, vendar pa so se voditelji držav strinjali, da vsebine pogovora ne bodo razkrili javnosti. Kljub temu so v javnost pricurljale določene podrobnosti. Francoski uradnik je namreč razkril, da za zdaj še ni videti, da bi bil Putin pripravljen končati vojno v Ukrajini. Voditelja Francije in Nemčije sta ga namreč znova pozvala k premirju. To naj bi bil pogoj za nadaljnja pogajanja.
Zelenski: Rusija je utrpela največje izgube v zadnjih desetletjih
Ukrajinski predsednik je na spletu delil novo video sporočilo, v katerem je sporočil, da je Rusija utrpela velike izgube. "Lahko bi celo rekli, da gre za največje izgube v zadnjih desetletjih," je dejal ter ob tem zahteval tudi izpustitev župana Melitopola, ki naj bi ga ugrabile ruske sile. Na stotine domačinov okupiranega Melitopola se je sicer zjutraj podalo na ulice, kjer so protestirali ruski ugrabitvi župana Ivana Fedorova.
Da Ukrajina zagotavlja premirje na ključnih humanitarnih koridorjev iz obleganega Mariupola, je še dodal Zelenski in državo okupatorko pozval, naj to stori tudi sama. Na obrobju Kijeva se medtem nadaljujejo boji. Mestne oblasti poročajo, da je še vedno najhuje severno od prestolnice, predvsem v predmestjih Buča, Irpin, Hostomel, pa tudi na območju Višoroda, ki je še malo bolj severno. Boji so izbruhnili tudi v Brovariju, južno od Kijeva.
Županja mesta Vasilkiv Natalia Balasinovič je sporočila, da je ob 7. uri zjutraj njihovo letališče, skladišče streliva in nafte, zadelo osem ruskih raket. Zračna baza je popolnoma uničena, prišlo je tudi do žrtev, vendar pa števila za zdaj še ne morejo natančno oceniti. Ruske sile so obstreljevale mošejo v južnem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol, kamor se je zateklo več kot 80 odraslih in otrok, vključno s turškimi državljani, je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Župan Kijeva Vitalij Kličko je za CNN dejal, da imajo v prestolnici dovolj sredstev, vključno s hrano in medicinskimi potrebščinami, za en do dva tedna.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Satelitski posnetki kažejo, da ruske enote v približno 27 kilometrov oddaljenem kraju Moščun močno obstreljujejo stanovanjska naselja. Iz satelitskih posnetkov pa je razvidno tudi, da je v petek gorelo skladišče goriva južno od letališča Antonov v Hostomelu.
V Mariupolu ubitih več kot 1500 civilistov
Pristaniško mesto Mariupol je povsem obkoljeno, tamkajšnje oblasti pa so sporočile, da je bilo v spopadih ubitih več kot 1500 civilistov. Rusko stran obtožujejo, da preprečuje varno evakuacijo ljudi iz Mariupola.
Razmere v tem pristaniškem mestu na jugu Ukrajine pa postajajo vse bolj brezupne. Ob nizkih temperaturah so ljudje brez električne energije, primanjkuje pa tudi hrane in vode.
Lokalne oblasti iz severno-vzhodnega mesta Sumi pa so sporočile, da so se z rusko stranjo dogovorili za še več humanitarnih koridorjev iz tega obleganega mesta ob ruski meji.
Rusi obstreljevali tudi onkološko bolnišnico
Ruska vojska je napadla tudi onkološko bolnišnico v Mikolajevu, na jugu Ukrajine, je sporočil Maksim Beznosenko, vodja regionalne zdravstvene uprave. "Le čudak lahko napade šibke. Ti šibki so naši pacienti. Pravkar so te pošasti obstreljevale onkološko bolnišnico. Bolnišnico, ki skrbi za rakave bolnike z vse regije Mikolajev," je zapisal na Facebooku.
"Če sovraštvo do nasprotnika združuje, potem smo že najbolj poenoten narod na svetu. Če Rusija vidi rakave bolnike kot enakovrednega nasprotnika in grožnjo, to ni le bolana, je že v agoniji. In to je edina stvar, ki nas lahko spravi v boljšo voljo v teh okoliščinah," je dodal.
Kot je še dejal, obstreljevanje ni povzročilo hujših poškodb. "Še naprej delamo," je poudaril.
Zelenski ruskim materam: Ne pošiljajte svojih otrok v vojno
V zadnji video objavi je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nagovoril ruske matere.
"Ne pošiljajte svojih otrok v vojno v tujo deželo," je potrkal na njihovo vest in jih pozval, naj ne verjamejo obljubam, da gredo le na vojaške vaje ali v nebojne razmere.
Ukrajina je v petek izrazila bojazen, da bi se lahko invaziji priključila Belorusija. Ukrajinske zračne obrambne sile trdijo, da so videle, kako so ruska letala vzletela iz Belorusije, vstopila v ukrajinski zračni prostor in nato streljala na belorusko mesto Kopani, ki leži blizu meje z Ukrajino. To so označile za provokacijo, katere cilj je poskus, da se bo v vojno vključil tudi Minsk.
Iz Pentagona so sporočili, da ZDA nimajo dokazov, da bi bili vojaki Belorusije v Ukrajini. "Nismo videli nobenih znakov, da bi se beloruske enote ali sile premaknile v Ukrajino," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik John Kirby. Dodal je, da ZDA nimajo nobenih znakov o neposredni vpletenosti beloruskih sil, kar pa "ne pomeni, da se to ne bi moglo zgoditi, ali da se ne bo zgodilo".
Izraelski premier naj bi Zelenskemu svetoval predajo, Ukrajina to zanika
Izraelski premier Naftali Benet naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v telefonskem pogovoru v torek svetoval, naj sprejme zahteve ruskega voditelja Vladimirja Putina in se preda ter tako prepreči nadaljnje žrtve, je poročal časnik Jerusalem Post, ki se sklicuje na vire v ukrajinski vladi. Zelenski je Beneta zavrnil.
"Če bi bil ti, bi razmislil o življenju svojih ljudi in sprejel ponudbo," bi naj Benet povedal Zelenskemu, Ukrajinec pa naj bi na to odvrnil le, da ga sliši. A kot je zdaj sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika, navedbe niso resnične. "To je nemogoče že iz vojaških in političnih razlogov. Ravno nasprotno, Izrael nagovarja Rusijo, naj zadeve oceni na bolj realističen način," je dejal.
Največji zaveznik ZDA na Bližnjem vzhodu Izrael v nasprotju z ameriško politiko izvajanja pritiska na Moskvo igra oziroma skuša igrati vlogo posrednika za mir v Ukrajini. Glede na poročanje izraelskega časopisa pa ta mediacija predvideva izpolnitev ultimata ruskega predsednika.
