Vojna na Kavkazu: Azerbajdžan sprožil operacijo v Karabahu

Že viden scenarij. Najprej krepitev enot ob meji pod krinko vojaških vaj, nato prikrivanje registrskih oznak vojaških vozil in pojav taktičnih oznak na vozilih. Sledil je ponedeljkov premik na bojne položaje. 

Danes pa je Azerbajdžan pričel z obstreljevanjem ciljev v regiji. Pri napadih je vojska uporabila "orožja visoke natančnosti". Tarča naj bi bile protiletalske instalacije na območju Stepanakerta. 

Na območju se sicer nahajajo ruske mirovne enote, ki so bile po besedah vlade v Bakuju obveščene o začetku operacije. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve pa je sporočilo, da je v kontaktu z azerbajdžansko stranjo, in obe strani pozvalo k prekinitivi ognja ter vrnitvi k pogajalski mizi. 

Evropska unija je danes pozvala Azerbajdžan, naj nemudoma konča vojaško operacijo v Gorskem Karabahu, ki jo je začel danes. K temu sta ločeno pozvala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Kot je zapisal Michel na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, iz Gorskega Karabaha danes prihajajo strašne novice. "Azerbajdžanska vojaška operacija se mora nemudoma končati, da se omogoči pristen dialog med Bakujem in Armenci v tej regiji," je poudaril.

K takojšnji ustavitvi sovražnosti v Gorskem Karabahu je pozval tudi Borrell, ki je poudaril, da EU obsoja zaostrovanje v regiji.

Kot je še zapisal v sporočilu za javnost, je treba nasilje ustaviti, da se zagotovi ugodno okolje za mir in pogovore o normalizaciji odnosov. "Vse strani se morajo resnično zavezati, da si bodo prizadevale za to, da bodo pogajanja obrodila rezultate," je še poudaril Borrell. Dodal je, da EU ostaja še naprej zavezana spodbujanju dialoga.

Francija je zaradi krize v Gorskem Karabahu zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN. "Noben izgovor ne upravičuje takšnega enostranskega dejanja," je v izjavi za javnost zapisalo francosko zunanje ministrstvo. Ob tem je opozorilo, da operacija ogroža na tisoče civilistov in je v nasprotju s prizadevanji mednarodne skupnosti, da bi konflikt na območju rešila s pogajanji.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je po besedah neimenovanega visokega predstavnika ZDA o razmerah v Gorskem Karabahu pogovarjal s predstavniki Turčije, ki je tesna zaveznica Azerbajdžana. Kot je še dejal uradnik, je še včeraj kazalo, da bodo lahko dosegli dogovor glede nekaterih vprašanj, zato je operacija še posebej nevarna. Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem po telefonu govoril z Blinknom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Francija in ZDA, kjer živita številčni armenski diaspori, sta že pred azerbajdžansko operacijo aktivno sodelovali pri iskanju rešitve za dolgoletni konflikt v Gorskem Karabahu. Blinken je vodil tri kroge mirovnih pogovorov z armenskim in azerbajdžanskim zunanjim ministrom.

Rusija je pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022.

Napetosti v regiji sicer naraščajo že nekaj časa. Azerbajdžan trdi, da je bilo v nedavnih napadih na njihove vojaške in policijske enote ubitih 11 ljudi. 

Državi sta sicer že desetletja v sporu glede Gorskega Karabaha, večinsko armenske regije znotraj meja Azerbajdžana. Za nadzor nad ozemljem sta bojevali tudi dve vojni. Šest tednov spopadov leta 2020 je terjalo okoli 6500 življenj, nato pa sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve.

Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil. Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta.

Od decembra Azerbajdžan sicer blokira Lačinski koridor, zemeljsko povezavo med Armenijo in Nagorno-Karabahom.