Vojaška vozila z oznako Z v bližini armenske meje

Vojaške enote je aktivirala tudi Armenija in jih poslala v bližino meje z Azerbajdžanom. Prav tako se na obeh straneh stopnjuje ostra retorika. V Jerevanu so prepričani, da pojav vozil s taktičnimi oznakami v bližini meje pomeni neposredno grožnjo za napad sosede. Da je Azerbajdžan zbral veliko število enot ob meji z Armenijo in da se tam močno stopnjujejo napetosti, je ameriškemu sekretarju Antonyju Blinknu povedal armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan. 

Medtem je uradni Baku sporočil, da so bile predsedniške volitve v sporni regiji Nagorno-Karabah, kjer sicer za mir uradno skrbijo ruske enote, huda kršitev ustavnega reda in zakonov Republike Azerbajdžan. V Armeniji to razumejo kot napoved ponovne aktivacije sovražnosti na območju spornih ozemelj med državama. Pašinjan je tudi večkrat kritiziral pasivnost ruskih mirovnih enot, ki da ne zagotavljajo miru in izpolnjujejo zavez do Armenije. Ta je sicer članica sporazuma o kolektivni obrambi CSTO, a v zadnjem času namiguje, da bi od njega lahko odstopila. Rusija je do ukrepanja proti Azerbajdžanu verjetno zadržana tudi zaradi zavezništva te države s Turčijo, s katero Moskva še vedno sklepa različne dogovore.

Ima pa Armenija še enega zaveznika v regiji. To je Iran, ki je že sporočil, da ne bo trpel geopolitičnih sprememb v soseščini. Da v Teheranu mislijo resno, naj bi dokazovala tudi odločitev o napotitvi iranske vojske v bližino Azerbajdžanske meje. Posnetek iz helikopterja revolucionarne garde prikazuje premike kolone vojaških vozil.

Stopnjevanje napetosti

Na meji med Armenijo in Azerbajdžanom se v zadnjih dneh vrstijo incidenti. Azerbajdžanska vojska je pred dnevi streljala na položaje armenske vojske pri mestu Sotk v bližini meje med državama, pri čemer sta bila ubita dva armenska vojaka. Iz Bakuja so sporočili, da so bili v incidentu ranjeni trije azerbajdžanski vojaki, odgovornost zanj pa so pripisali armenski strani.

Državi sta sicer že desetletja v sporu glede Gorskega Karabaha, večinsko armenske regije znotraj meja Azerbajdžana. Za nadzor nad ozemljem sta bojevali tudi dve vojni. Šest tednov spopadov leta 2020 je terjalo okoli 6500 življenj, nakar sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve.

Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil. Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta.

Kljub zavezam med njima periodično prihaja do oboroženih spopadov, tako v sporni regiji kot na obmejnem območju, odgovornost za izbruhe nasilja pa redno pripisujeta druga drugi.