Po koncu hladne vojne, razpadu Sovjetske zveze in popuščanju napetosti med Zahodom in Moskvo je liberalizacija tranzita med državami omogočila tudi lažjo infiltracijo vohunov. Število ruskih agentov v ZDA in Združenem kraljestvu se je povečalo, so v več poročilih ugotavljale varnostne službe zahodnih držav. Ruski program za nameščanje t. i. "spečih agentov", ki živijo povsem običajna življenja, naj bi deloval celo bolj intenzivno in razširjeno kot med hladno vojno.
Ilegalce, kot so jih poimenovali v ZDA, usposabljajo v dveh rivalskih ruskih agencijah – skrivnostnem Direktoratu S, ki deluje v okviru Zunanje obveščevalne službe Ruske federacije (SVR) in Glavnega obveščevalskega direktorata (GRU). Njihova naloga je delovati karseda neopazno in anonimno.
O značilnostih in dejavnostih ruskih agentov v Veliki Britaniji je v parlamentu govoril Victor Madeira, višji sodelavec pri The Institut of Statecraft, think-tanku, ki ga financirajo britanska in ameriška vlada, Nato, Litva in Facebook. Madeira je izpostavil, da je bilo kmalu po izbruhu rusko-ukrajinskega konflikta (leta 2014) zabeleženih več smrti ukrajinskih obveščevalcev. Polkovnik Maksim Šapoval je junija 2017 umrl v eksploziji avtomobila, istega leta je spodletel poskus umora politika Igorja Mosijčuka, nekdanjega namestnika poveljnika bataljona Azov. Po poročanju britanskih medijev je bilo od leta 2003 v Veliki Britaniji s strani ruskih agentov umorjenih 14 ljudi.
"Najprej identificirajo tarče za atentate. Njihove tarče so visoki vojaški in protiobveščevalni častniki," je za Business Insider povedal Madeira. "Ti ljudje so bili zelo skrbno izbrani za atentat." Atentati učinkujejo, ker vnašajo nemir in demoralizirajo, pravi strokovnjak.
Ob tem za ameriški spletni časnik pojasnjuje, da je za ruske obveščevalne in protiobveščevalne agencije značilno, da delajo na tem, da zmedejo in zavedejo svoje sovražnike. Pri tem izpostavlja afero Skripal. Madeira je odboru za obrambo britanskega parlamenta tudi predočil pisne dokaze, v katerih pojasnjuje, s kakšnimi viri operira Rusija pri spodkopavanju britanskega, evropskega in ameriškega vpliva, številčnost ruskih agentov na tujem pa da je precej večje od njihovih britanskih konkurentov.
Živijo mirno življenje, dokler jih ne pokliče Moskva
Trenutno so najbolj aktualni speči agenti oz. ilegalci. Sodelavci GRU živijo navidez povsem navadna življenja na zahodu, dokler jih ne kontaktira Moskva. "GRU skrbno izbere ljudi, ki živijo na tujem pod lažnimi imeni, imajo skrbno izdelano identiteto in življenjske zgodbe, kar jim omogoča, da se lažje zlijejo z okolico," pravi Madeira in dodaja, da je te agente zelo težko izslediti, zato so tudi zelo cenjeni. "Bankir ali pa delavec v turistični agenciji je lahko samo to, lahko pa gre tudi za obveščevalnega agenta, za katerim je le malo sledi, ki ga povezujejo s sovražnimi obveščevalnimi službami."
"Kljub 'koncu' hladne vojne v letih 1989-1991 desetletja trajajoči ruski 'ilegalni' programi niso ohromeli. Ti programi ostajajo tako strateški, dolgoročni, intenzivni in cenjeni, z enim samim namenom: razmestitev skrbno izbranih ruskih obveščevalnih virov v tujih družbah in vladah, ne glede na trenutno stanje odnosov med vzhodom in zahodom." Po pisanju Business Insiderja ruske obveščevalne službe agente uporabljajo tudi za identificiranje tarč za atentate.
Kaj je SVR?
Zunanja obveščevalna služba SVR (Služba vnešnej razvedki Rosijskoj Federaciji) je bila nekdanja enota znotraj sovjetske obveščevalne agencije KGB. Danes v okviru SVR deluje tudi Direktorat S, ki se ukvarja z novačenjem, usposabljanjem in nadzorovanjem 'ilegalcev'. Gre za večletni proces urjenja, nekateri vohuni pa na tuje odpotujejo kot poročeni pari, medtem ko njihovi otroci ostanejo v Rusiji. S tem naj bi SVR dobil zagotovilo, da starši otrok ne bodo prebegnili na drugo stran.
Urjenje agentov je bilo v sovjetskih časih zelo intenzivno, agenti pa so morali poznati tudi najmanjše podrobnosti o državi in kraju, v katerem so živeli. To vključuje tudi postavo nogometnih ekip, delovni čas restavracij in nočnih klubov, vremenske napovedi, trače in aktualno politično dogajanje v državi, ki je v življenju sploh še niso obiskali, je še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pričeval nekdanji agent KGB Viktor Suvorov.
Madeira pojasnjuje, da se agenti ne infiltrirajo takoj v vojsko, policijo ali tajne službe in pošiljajo tajnih informacij nazaj v Moskvo. Namesto tega postanejo običajni državljani, ki živijo vsakdanje življenje. Prav tako je redko, pojasnjuje poznavalec, da bi obveščevalci sami prodrli v vladne in varnostne strukture. "Vloga obveščevalca je, da ga protiobveščevalne in protivohunske službe ne zaznajo, medtem ko novači sredstva, agente ali vire, ki že imajo dostop do dragocenih informacij ali pa se ocenjuje, da imajo potencial za to. Ti viri navadno delujejo znotraj vlad, korporacij, nevladnih organizacij, medijev, akademskih krogov itd."
Delavnik nekega spečega agenta
Suvorov razkriva tudi 'običajni delovnik spečega agenta'. "Ob prihodu na cilj se ilegalec loti osnovne papirologije. Najboljši ponarejevalci GRU so mu priskrbeli dobre dokumente. Hkrati je izjemno ranljiv, če ni prijavljen na policiji ali davčni upravi. Vsaka preverba podatkov ga lahko izda, zato si prizadeva pogosto menjati službo in delovna mesta, da bi se njegovo ime uvrstilo na čim več seznamov podjetij in da bi pridobil čim več uradnih referenc. Idealna rešitev je, da pod pretvezo od policije pridobi novo dokumentacijo. Pogosto se bo poročil z drugo agentko (ki je morda že njegova žena), ona bo nato dobila pristen potni list, on pa bo zavrgel ponarejenega in ga zamenjal s pravim ob predložitvi ženinega pristnega dokumenta. Pridobitev vozniškega dovoljenja, kreditnih kartic, članskih dokumentov klubov in zvez je bistveni element 'legalizacije' statusa ilegalca."
Pogosto ukradejo identiteto mrtvega otroka, pravi Madeira. "Eden od njihovih najljubših načinov je, da gredo skozi zahodna pokopališča, najdejo pokojnega otroka, ki je umrl zelo mlad, prevzamejo njegovo identiteto, in če preverjanja uspejo, te osebe razvijejo lažno življenje, ki ima svojo zgodovino, tuj potni list, hkrati pa govorijo tuje jezike brez naglasa." Po njegovih ugotovitvah je cilj agentov začeti zunaj vplivnih krogov, nato pa vanje prodreti in splesti mrežo vse do vrha. Agenti so lahko navadni ljudje – potovalni agenti, študenti, zaposleni v think-tankih, pojasnjuje višji sodelavec pri institutu Statecraft.
Vse več primerov v zadnjih letih
Evropske varnostne agencije so v zadnjih letih odkrile več agentov, ki so delali za Moskvo. Na Švedskem so 19. januarja dvema bratoma odredili zaporno kazen zaradi vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU. Starejši brat, ki naj bi delal za švedsko obveščevalno službo, je bil obsojen na dosmrtni zapor, mlajši pa na deset let zapora.
V Nemčiji so 21. decembra lani aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND), ki so ga identificirali kot Carstena L., zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti. Na Norveškem so oblasti oktobra lani aretirale domnevnega ruskega vohuna in pripadnika GRU, ki se je izdajal za brazilskega akademika. Ta je na univerzi v Tromsu na severu države delal na področju norveške arktične politike in hibridnih groženj. Marca 2021 so italijanske oblasti aretirale kapitana italijanske mornarice, potem ko so ga ujele, ko je ruskemu vojaškemu častniku izročil spominsko kartico s 181 slikami zaupnih dokumentov. Njegova žena je za italijanski časnik Corriere della Sera pojasnila, da je moški obupno potreboval denar za oskrbo družine.
Še istega meseca so bolgarske oblasti razbile domnevno rusko vohunsko združbo, v katero je bilo vpletenih več uradnikov ministrstva za obrambo. Obroč naj bi vodil nekdanji obveščevalec, čigar rusko-bolgarska žena je imela vlogo posrednika z ruskim veleposlaništvom. Zaradi afere sta bila izgnana dva ruska diplomata. Leta 2018 je bil v Avstriji aretiran upokojeni polkovnik zaradi obtožb, da je desetletja vohunil za Rusijo, in sicer od 90. let prejšnjega stoletja. Na zaslišanju je razkril, da so Rusi od njega želeli predvsem informacije o oborožitvenih sistemih in migrantski krizi v Evropi.
Poljske oblasti so marca 2018 aretirale uradnika ministrstva za energetiko, ker je Rusiji posredoval informacije o stališču Poljske do projekta plinovoda Severni tok 2. Poljska je gradnji plinovoda odločno nasprotovala, uradnik pa je bil obsojen na tri leta zapora. Leta 2017 je bil madžarski poslanec v Evropskem parlamentu Bela Kovacs obtožen vohunjenja korist Rusije. Kovacs, čigar oče je Rus, je pogosto obiskoval Moskvo, kjer naj bi zdaj tudi živel. Septembra lani pa je bil v odsotnosti obsojen na pet let zapora. Leta 2016 je bil aretiran tudi uslužbenec latvijskih železnic Aleksandrs Krasnopjorovs, ki je snemal videoposnetke Natovih enot in tovora ter jih nato pošiljal stikom v Rusijo. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora, navaja STA.
