Brez reform, med drugim reforme Varnostnega sveta kot najpomembnejšega organa ZN, po besedah  Antonia Guterresa problemov ne bo mogoče učinkovito reševati. "Reforma ali razpad, ker svet razpada po šivih," je dejal Guterres in pozval k sprejemanju odločitev s kompromisi.

Generalni sekretar ZN je v svojem nagovoru omenil tudi vojno v Ukrajini in opozoril, da do vojn pride, ko države ne spoštujejo načel Ustanovne listine ZN. "Vojna, ki se je začela v nasprotju z Ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom, je povzročila vrsto grozot: uničena življenja, kršene človekove pravice, travmatizirane otroke, uničene upe in sanje," je dejal Guterres in dodal, da je posledice vojne čutiti po vsem svetu.

"Svet potrebuje ukrajinsko žito in ruska gnojila," je dejal in pozval k obnovitvi črnomorske pobude za žito ter na splošno k nadaljevanju prizadevanj za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN.

Zelenski ostro nad Rusijo

Splošne razprave se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, več držav svetovnega juga pa je nezadovoljnih, ker menijo, da bo to odvzelo pozornost težavam, s katerimi se soočajo same. Vendar pa jim zahodne podpornice Ukrajine zagotavljajo, da niso pozabile nanje.

Zelenski je v svojem govoru ostro kritiziral Rusijo, ki je februarja lani napadla njegovo državo, in se zahvalil vsem zaveznicam Ukrajine za podporo. Rusijo med drugim obtožil genocida ukrajinskih otrok, groženj z jedrskim orožjem in izkoriščanja hrane kot orožja.

Nanizal je, da se svet sooča s podnebnimi spremembami in drugimi težavami, Rusija pa se je v tem času odločila za vojno. "Ko se vse to dogaja, se je naravna nesreča v Moskvi odločila, da bo sprožila veliko vojno in ubila več deset tisoč ljudi. To moramo ustaviti," je dejal Zelenski.

Generalna skupščina ZN je sicer doslej sprejela več resolucij z obsodbo ruske agresije, vendar pa je v New Yorku še vedno veliko držav, naklonjenih Moskvi, ki onemogočajo ostrejše ukrepe proti Rusiji.

"Rusija izkorišča hrano in energijo kot orožje," je dejal Zelenski in dodal, da ne bi smela imeti pravice do jedrskega orožja, s katerim grozi. Zahvalil se je tudi vsem državam, ki podpirajo sporazum o izvozu ukrajinskega žita, od katerega je Rusija pred kratkim odstopila.

Pozval je k podpori pri vzpostavitvi začasnega pomorskega izvoznega koridorja za ukrajinsko žito in ošvrknil "nekatere evropske države", ki naj bi se pri solidarnosti z Ukrajino na tem področju le pretvarjale. Mislil je na Poljsko, Slovaško in Madžarsko, ki zavračajo uvoz ukrajinskega žita.

Rusijo je tudi obtožil, da je ugrabila več deset tisoč ukrajinskih otrok, kar je označil za genocid. "Trudimo se, da bi se ti otroci vrnili domov, vendar se čas izteka. Kaj se bo zgodilo z njimi? V Rusiji jih učijo sovražiti Ukrajino, vse vezi z njihovimi družinami pa so pretrgane. To je genocid," je dejal ukrajinski predsednik.

V svojem govoru je omenil še, da njegova država pripravlja svetovni vrh za mir, na katerega želi povabiti vse svetovne voditelje, ki nasprotujejo ruski agresiji. "V Hirošimi, Koebenhavnu in Džedi so potekale pomembne razprave in izmenjave o izvajanju mirovnega načrta. Pripravljamo svetovni mirovni vrh. Vse vas vabim, da ga pripravimo skupaj," je poudaril Zelenski.

Prisotni v dvorani Generalne skupščine so njegov prihod na oder pozdravili z aplavzom, ki ga je dobil tudi, ko je sklenil govor z besedami: "Slava Ukrajini". Vendar pa dvorana ni bila več tako polna kot ob začetku razprave, ko je zbrane voditelje med drugim nagovoril predsednik ZDA.

Biden ni govoril zgolj o Ukrajini

Joe Biden, predsednik ZDA, države gostiteljice zasedanja generalne skupščine, je uresničil napovedi, da ne bo govoril zgolj o vojni v Ukrajini, ki po mnenju številnih držav v razvoju jemlje pozornost drugim ključnim vprašanjem sodobnega in zelo razdeljenega sveta.

Prav tako je zadovoljil tiste, ki so čakali na to, da bo ponovil svojo naklonjenost reformi Varnostnega sveta ZN, čeprav ni omenjal podrobnosti o tem, kakšno reformo podpira. Predstavil je tudi pobude svoje vlade za soočanje s svetovnimi izzivi, pri čemer je poudaril, da jih lahko države rešujejo le skupaj in s pomočjo sodelovanja.

Biden je sicer edini od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki je letos prisoten na splošni razpravi. ZDA so poleg Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije ena od stalnih članic tega najpomembnejšega organa ZN, ki imajo pravico do veta. Slednjo je Rusija že večkrat izkoristila za blokado ukrepov glede vojne v Ukrajini, ki jo je sprožila februarja lani.

"Če bomo dopustili kršenje temeljnih načel, ugajali agresorju in dovolili delitev Ukrajine, nobena članica ZN ne more biti prepričana o svoji neodvisnosti in varnosti," je dejal Biden in poudaril, da je Rusija edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini.

"ZDA si prizadevamo za bolj varen, napreden in enakopraven svet za vse ljudi, ker vemo, da je naša prihodnost povezana z vašo. Nobena država se danes ne more sama spopasti s sodobnimi izzivi," je poudaril Biden.

"Rekordni vročinski valovi v ZDA in na Kitajskem, požari v Severni Ameriki in južni Evropi, tragične poplave v Libiji. Vse skupaj nam pripoveduje zgodbo o tem, kaj nas čaka, če ne zmanjšamo odvisnosti od fosilnih goriv in ne začnemo varovati sveta pred podnebnimi spremembami," je dejal Biden.

Povedal je še, da si ZDA prizadevajo, da bi bile mednarodne organizacije bolj odzivne, učinkovite in raznolike. To po njegovih besedah vključuje reforme v Svetovni banki, Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni trgovinski organizaciji.

Poudaril je tudi, da si ZDA ne želijo spora s Kitajsko. "Prizadevamo si odgovorno upravljati tekmovanje med državama, da ne bi preraslo v konflikt. S Kitajsko smo pripravljeni sodelovati pri vprašanjih, pri katerih je napredek odvisen od naših skupnih prizadevanj," je dejal.

V luči nedavnih državnih udarov v Afriki pa je Biden ponovil, da želi braniti demokracijo, ki je najboljše sredstvo za reševanje izzivov sveta. "Ne bomo se umaknili od vrednot, zaradi katerih smo močni," je dejal in dodal, da ZDA stojijo ob strani Afriški uniji (AU) in Skupnosti zahodnoafriških držav (Ecowas).

Varnostni svet je pozval še, naj odobri misijo varnostne podpore za Haiti pod vodstvom Kenije. Prebivalce najrevnejše države sveta namreč terorizirajo ulične tolpe, Kenija pa je julija sporočila, da je pripravljena voditi mednarodno intervencijo za pomoč haitijski policiji.

V svojem govoru je predsednik ZDA med drugim tudi ponovil podporo rešitvi spora med Izraelom in Palestinci po načelu dveh držav, kar bo predvidoma ponovil tudi v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim se bo v New Yorku sestal v sredo.

Poudarek na podnebni krizi

Za Guterresevim uvodnim nagovorom je splošno razpravo odprl predsedujoči 78. zasedanja Generalne skupščine Dennis Francis iz Trinidada in Tobaga, sledil pa mu je predsednik Brazilije Luis Inacio Lula da Silva.  Brazilija je pri govorih tradicionalno na vrsti prva, sledi pa ji voditelj države gostiteljice ZDA. Kmalu za ukrajinskim predsednikom Zelenskim je nastopila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Brazilski predsednik je v svojem nagovoru pozval k reševanju konflikta v Ukrajini s pomočjo dialoga in med drugim dejal, da "nobena rešitev ne bo trajna, če ne bo temeljila na dialogu". Poudaril je tudi, da se po svetu "veliko vlaga v orožje, zelo malo pa v razvoj".

Lula je ob tem opozoril, da svet še ni doumel resnosti podnebne krize, ki "trka na naša vrata ter uničuje naše domove, mesta in države". Izpostavil je, da je zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadeta populacija globalnega juga, medtem ko je najbogatejših deset odstotkov svetovnega prebivalstva odgovornih za skoraj polovico celotnega izpusta ogljika v ozračje.

Pred splošno razpravo se je v ponedeljek na sedežu ZN začel podnebni vrh, ki se nadaljuje še danes. Na njem se svetovni voditelji zavezujejo, da bodo pospešili uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, ki zelo zaostaja, med drugim zaradi pandemije koronavirusa in svetovnih kriz, kot je vojna v Ukrajini.