Zelenski v Vilni: Nato nam bo zagotovil varnost, mi bomo okrepili zavezništvo

Na vrhu Nata v Vilnusu bodo vzpostavili Svet Nato-Ukrajina, ki bo po besedah premierja Roberta Goloba omogočil, da bo približevanje Ukrajine čezatlantskim povezavam potekalo koordinirano in da bodo članice enotno pristopale k temu. Ustanovno zasedanje je predvideno za sredo, udeležil pa naj bi se ga tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski je množici v Vilni namenil poseben nagovor. "Tukaj v Vilni lahko vidimo napredek Evrope. Ljudje tukaj vedo, kaj je varnost in kako jo doseči. Vedo, da varnost pomeni biti skupaj z Ukrajino," je Zelenski dejal ter ob tem izrazil tudi hvaležnost vem litovskim mestom ter skupnostim za podporo njegovi državi in za zaščito ukrajinskega ljudstva, ki se je pred sovražnikom zateklo v Litvo. 

"Hvala za vašo pomoč pri obrambi Ukrajine ter za vaše jasno, pošteno in pogumno stališče do povabila Ukrajine k Natu. Ukrajinske zastave na litovskih ulicah jasno dokazujejo, da smo že zavezniki. Ukrajina bo branila svojo in vašo svobodo. Nihče se ne sme nikoli ozirati nazaj na Moskvo," je sporočil.

Ob tem je dodal, da se je na potovanje v Vilno odpravil z vero v svoje partnerje, v njihove odločitve in v močan Nato. "V Nato, ki ne okleva, ne izgublja časa in se ne ozira na nobenega agresorja. Rad bi, da bi se ta vera spremenila v zaupanje v odločitve, ki si jih zaslužimo vsi in ki jih vsak bojevnik, vsak državljan, vsaka mati, vsak otrok pričakuje. Je to preveč za pričakovati?" je vprašal in dodal: "Nato bo Ukrajini zagotovil varnost. Ukrajina bo okrepila zavezništvo."

Jutri bodo nadaljevali z delom, je na spletu zapisal ukrajinski predsednik. Poudaril je, da je njihova obramba glavna prioriteta ter izrazil hvaležnost ukrajinskim partnerjem. "Več orožja za naše bojevnike pomeni večja zaščita življenj za celotno Ukrajino. V Ukrajino bomo pripeljali nova pomembna obrambna orodja," je povedal.

Je pa ukrajinski predsednik na poti v litovsko prestolnico jasno in javno izrazil svoje nezadovoljstvo nad dogajanjem ob prvem dnevu vrha v Litvi. V zapisu na družbenem omrežju je namreč ostro kritiziral Natovo negotovost glede dodelitve časovnega okvirja za povabilo Ukrajine v zavezništvo.

"Zdi se, da ni pripravljenosti niti za povabilo Ukrajine v Nato niti za njeno članstvo v zavezništvu. To pa pomeni, da se pušča priložnost za barantanje o članstvu v pogajanjih z Rusijo," je zapisal in opozoril tudi na nejasno formulacijo pogojev za povabilo Ukrajine v zavezništvo. "Ta negotovost je šibkost. In o tem bom odkrito razpravljal na vrhu," je dodal.

Ob tem je zapisal, da cenijo njihove zaveznike in skupno varnost, prav tako pa da cenijo tudi odkrit pogovor. "Ukrajina bo zastopana na vrhu Nata. Ker gre za spoštovanje. Toda tudi Ukrajina si zasluži spoštovanje. Na poti v Vilno smo prejeli signale, da se o določenih besedilih razpravlja brez Ukrajine," je še dejal Zelenski ter ob tem poudaril, da gre za besedilo o povabilu k članstvu v Natu. Zdi se mu absurdno, da časovni okvir ni določen ne za povabilo ne za članstvo Ukrajine. "Je pa ob tem dodana nejasna formula o 'pogojih' zgolj za povabilo Ukrajini," je dodal.

Stoltenberg: Z voditelji smo znova potrdili, Ukrajina bo postala članica Nata

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg naj bi medtem po poročanju Sky Newsa novinarjem v Litvi sporočil, da so se članice Nata dogovorile o besedilu deklaracije o ukrajinski poti k članstvu v zavezništvu. "Z voditelji smo znova potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata," je zagotovil Stoltenberg. Čeprav Ukrajina ni dobila vabila za članstvo v Natu, pa so se voditelji strinjali o poenostavitvi njenega procesa pridruževanja.

"Prihodnost Ukrajine je v Natu. Ponovno potrjujemo zavezo z vrha v Bukarešti leta 2008, da bo Ukrajina postala članica Nata," so v sprejeti izjavi zapisali voditelji članic zavezništva, med katerimi je bil tudi slovenski premier.

Bistvena razlika od vrha v Romuniji je po Stoltenbergovih besedah, da Ukrajini ne bo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, v katerem bi določili pogoje za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Tako bo pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh, je pojasnil.

Druga razlika pa je v tem, da so zdaj potrdili večletni program neubojne pomoči Kijevu, kar bo ukrajinskim silam pomagalo pri prehodu na standarde Nata in jo tako približalo članstvu v zavezništvu.

Prvi dan vrha so se voditelji strinjali tudi o vzpostavitvi sveta Nato-Ukrajina, s čimer bodo nadgradili politične odnose med stranema. Ustanovno zasedanje bo potekalo v sredo. Stoltenberg je napovedal, da se bo z Zelenskim sestal že drevi. "To je močan paket za Ukrajino in jasna pot k njenemu članstvu v Natu," je prepričan Stoltenberg, ki pa ni navedel, kateri so pogoji, ki jih mora za članstvo izpolniti Ukrajina.

Pojasnil je, da so deloma določeni v desetem členu severnoatlantske pogodbe. Na koncu so po njegovih besedah članice tiste, ki ocenijo, ali so pogoji izpolnjeni in odločijo o povabilu določene države v Nato. So se pa vsi voditelji strinjali, da Ukrajina ne more postati polnopravna članica, dokler bo trajala vojna.

Zato je treba po mnenju predsednikov vlad in držav članic še naprej z vojaško opremo pomagati Ukrajini, da bo zmagala v vojni z Rusijo, je po prvem dnevu pogovorov povedal Stoltenberg. "Rusija mora takoj ustaviti nezakonito vojno agresijo, končati uporabo sile proti Ukrajini ter v celoti in brezpogojno umakniti svoje sile in opremo z ukrajinskega ozemlja, določenega z mednarodno priznanimi mejami," so voditelji Nata še zapisali v skupni izjavi.

Obenem so obsodili rusko "neodgovorno jedrsko retoriko" in namero, da na beloruskem ozemlju namesti jedrsko orožje. Belorusijo, pa tudi Iran, pa so pozvali, naj nehata pomagati Moskvi.

Francija v Ukrajino pošilja rakete dolgega dosega, Nemčija topniško strelivo

Obrambno ministrstvo v Berlinu je potrdilo, da bo ukrajinska vojska od bundeswehra prejela dodatnih 40 pehotnih bojnih vozil tipa marder, 25 tankov tipa leopard, še pet oklepnih vozil in dve izstrelišči za raketni sistem patriot.

Ob tem si Ukrajina lahko od Nemčije obeta še 20.000 kosov topniškega streliva, brezpilotne letalnike in sredstva za obrambo pred njimi ter mine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz ob prihodu na vrh Nata tega paketa pomoči sicer ni omenjal. Namesto tega je napovedal, da bodo države članice G7 dale skupno izjavo v zvezi z varnostnimi zavezami za Ukrajino.

Tako kot nemški tanki in oklepna vozila tudi francoske rakete scalp za ukrajinske sile ne bodo novost, saj že koristijo rakete tega tipa, ki jim jih je dobavila Velika Britanija. To orožje, ki sta ga skupaj razvila London in Pariz, na Otoku sicer nosi ime storm shadow.

Macron je nakazal, da se je Ukrajina zavezala, da bo rakete koristila le za obrambo svojega ozemlja. Predsednik ob tem ni povedal, koliko raket bodo dobavili Kijevu, kot poroča AFP, pa naj bi francoska vojska razpolagala z arzenalom manj kot 400 raket scalp.

Te rakete z dosegom do 250 kilometrov je po trditvah ruskih okupacijskih oblasti ukrajinska vojska uporabila pri nedavnem napadu na enega od mostov, ki povezuje regijo Herson s polotokom Krim.

Na srečanju je tudi premier Golob. Pridružitev Švedske zvezi Nato kaže na to, da je zavezništvo spremenilo svojo doktrino, je ob prihodu na vrh povedal Golob. Ta doktrina govori o odvračanju in obrambi, v tej luči pa je treba razumeti tudi slovensko članstvo v Natu, je poudaril.

Švedska se po stoletjih nevtralnosti Natu pridružuje, ker je ta vmes spremenil svojo doktrino. "Ta doktrina, ki bo potrjena danes, govori o obrambi in odvračanju, se pravi odvračanju groženj," je povedal premier.

"V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov," je še poudaril.

Voditelji Nata spodnjo mejo obrambnih izdatkov določili pri dveh odstotkih BDP

Na vrhu v Vilni so se voditelji zavezali, da bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) po novem spodnja meja izdatkov za obrambo. "Članice so se trajno zavezale, da bodo v obrambo letno vlagale vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda in da bodo hitro storile več za izpolnitev svojih obveznosti," je povedal Stoltenberg.

Pojasnil je, da bo letos 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več, prihodnje leto pa pričakuje, da se bo to število še precej povečalo. Trenutne ocene sicer kažejo, da se bodo izdatki evropskih članic in Kanade letos povečali za 8,3 odstotka, kar je po njegovih navedbah največ od leta 2014.

Voditelji so potrdili tudi tri regionalne obrambne načrte, ki so po Stoltenbergovih besedah najbolj celoviti načrti od konca hladne vojne. Namenjeni so odvračanju dveh največjih groženj zavezništvu - Rusije in terorizma. V okviru načrtov bo imel Nato v visoki pripravljenosti 300.000 vojakov.

Poleg tega so podprli še akcijski načrt za okrepitev obrambne proizvodnje. "To bo pospešilo skupna javna naročila, povečalo interoperabilnost ter ustvarilo naložbe in proizvodne zmogljivosti za vse to. Več moramo vlagati v obrambo," je prepričan generalni sekretar Nata.

Nato je ob tem odprl tudi vprašanje Kitajske, ki po Stoltenbergovih besedah ni nasprotnica Nata. Ob tem pa je vseeno izrazil prepričanje, da Peking spodkopava mednarodni red, ki temelji na pravilih. Med domnevnimi grehi Kitajske je generalni sekretar naštel njeno nepripravljenost, da obsodi rusko agresijo v Ukrajini, grožnje Tajvanu in netransparentno krepitev jedrskega arzenala.

To bo tudi ena od tem pogovorov z voditelji Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje, ki so v litovski prestolnici predvideni za sredo.

'Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji'

Golob in finski predsednik Niinistö sta govorila o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, potem ko je vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR.

"Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji, ampak to je tudi vse," je o pogovorih povedal Golob in poudaril, da mora odločitev o nakupu sprejeti vlada. Izpostavil je, da se ne pogovarjajo neposredno z industrijo ali pa prek posrednikov. Vsi pogovori potekajo na medvladni ravni, je zatrdil.

Povečanje izdatkov za obrambo je sicer ena od osrednjih tem prvega dne zasedanja voditeljev držav članic Nata v litovski prestolnici. Predvidoma bodo potrdili novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, in ne več zgornja meja.

"Pot do tja ne bo nujno enostavna, tega se zavedamo," je Golob povedal ob prihodu na vrh, kamor je prispel z lažje poškodovano nogo.

Zagotovil je, da se bodo trudili, da bodo v vsakem proračunu povečevali izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Pri doseganju tega cilja po njegovih besedah obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU.

"Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti," je pojasnil. To je sicer tema za srečanje na ravni EU, kjer se ji bodo morali temeljito posvetiti, je dejal.

Letos bo sicer glede na pretekli teden objavljene ocene zveze Nato 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več. Slovenija bo glede na te ocene letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP. Za njo bodo Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg.

ZDA Turčiji pripravljene prodati lovce F-16

Predsednik ZDA Joe Biden je pripravljen Turčiji prodati lovce F-16, je pred začetkom vrha Nata dejal svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan. Odločitev o prodaji bojnih letal po trditvah Washingtona ni povezana s ponedeljkovo zavezo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da Švedski omogoči članstvo v Natu.

Biden je bil že več mesecev naklonjen prodaji, je pojasnil Sullivan, rekoč da je ta v interesu obeh držav.

Odobritev posla ni povezana z odločitvijo Erdogana, da konča blokado švedskega članstva v severnoatlantskemu zavezništvu, je zatrdil Sullivan. Kot so mediji poročali v preteklih mesecih, naj bi 20 milijard ameriških dolarjev vreden vojaški paket za Turčijo vključeval okoli 40 novih bojnih letal F-16.

Na vprašanje novinarjev o tem poslu je tudi generalni sekretar Nata Stoltenberg dejal, da v zvezi z odpravo turške blokade ni drugih dogovorov, poleg tistega izpred leta dni v Madridu, ko je Turčija pristala na povabilo Švedske in Finske v Nato.

V skladu s pravili mora ameriška vlada o prodaji obvestiti kongres, kjer pa je v preteklosti bilo slišati nasprotovanje temu, da Ankara dobi moderno ameriško orožje.

Odnosi med Washingtonom in Ankaro so se poslabšali, odkar je Turčija kot članica Nata leta 2019 kupila ruski obrambni raketni sistem S-400. Zato so jo izključili iz programa razvoja vojaških lovskih letal F-35. Odnosi so se ohladili tudi zaradi kršitev človekovih pravic v Turčiji.

Od lanskega napada Rusije na Ukrajino pa je Bidnova administracija postala bolj naklonjena Ankari.

Turško letalstvo sicer že ima 243 lovcev F-16 ameriškega proizvajalca General Dynamics, vendar se zdaj nadeja še nove različice teh letal in kompletov za posodobitev starejših modelov.

Golob je dodal, da so države članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal. "Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je zagotovo, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu," je poudaril premier.

Z rusko agresijo na Ukrajino je prav tako povezana krepitev Natove obrambne in odvračalne drže. Voditelji bodo predvidoma potrdili novo zavezo o obrambnih izdatkih, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja in ne več zgornja meja. Podprli pa naj bi tudi nove regionalne obrambne načrte, v okviru katerih bo v visoki pripravljenosti 300.000 Natovih vojakov.