V Varnostnem svetu ZN neuspešni še dve resoluciji o bližnjevzhodnem konfliktu

Združene države Amerike, tradicionalne zaveznice Izraela, so v predlogu resolucije izpostavile pravico Izraela oziroma točneje "vseh držav" do samoobrambe v okviru mednarodnega prava in pozvale k "humanitarnim premorom" za dostavo pomoči na območje Gaze. Varnostni svet Združenih narodov je ni sprejel, ker sta kljub podpori desetih držav nanjo dali veto Rusija in Kitajska.

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je ocenil, da ZDA "ne želijo, da bi odločitve Varnostnega sveta imele kakršenkoli vpliv na morebitno izraelsko kopensko ofenzivo na območje Gaze" in da cilj njihove "izredno spolitizirane resolucije" ni rešiti civiliste, temveč okrepiti politični položaj ZDA v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predlog pa je vseboval zahtevo po "takojšnji in trajni humanitarni prekinitvi ognja" in obsodbo "vsega nasilja in sovražnosti do civilistov", a so jo v 15-članskem varnostnem svetu podprle samo štiri države – ob Rusiji še Kitajska, Združeni arabski emirati in Gabon.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield je vztrajala, da so ZDA, potem ko so minuli teden dale veto na brazilski predlog resolucije, v svoj predlog vključile povratne informacije iz vsega sveta. Izrazila je razočaranje zaradi veta, Rusijo pa obtožila cinizma in neodgovornega ravnanja, ker da je svoj predlog resolucije vložila brez kakršnihkoli predhodnih posvetov.

Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil Hamas s krvavim napadom na Izrael in zajetjem okoli 200 talcev, Varnostni svet ZN ne uspe sprejeti resolucije, saj države članice ne uspejo uskladiti stališč. Minuli teden kljub podpori več držav zaradi veta ZDA niso sprejeli brazilskega predloga resolucije, še en ruski predlog resolucije pa je podprlo samo pet držav.

Za sprejem resolucije, ki je po mednarodnem pravu zavezujoča, je v VS ZN potrebna podpora devetih članic, ob tem da nobena od petih stalnih članic ne sme dati veta.

Na dvodnevnem zasedanju o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki se bo začelo danes, bo resolucijo sedaj skušala sprejeti Generalna skupščina ZN, v kateri so vse članice ZN, nobena pa nima pravice veta, vendar njene resolucije niso zavezujoče. Po navedbah diplomatov predlog resolucije pripravljajo arabske države. V njej med drugim pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja in neomejenemu dostopu humanitarne pomoči na območje Gaze, poroča AFP.

Voditelji EU tudi o humanitarni prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu

Voditelji članic Evropske unije, med njimi premier Robert Golob, bodo po pričakovanjih dorekli podrobnosti stališča EU glede humanitarne prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, potem ko so v začetku tedna o tem razpravljali že zunanji ministri.

Ti so izražali različna stališča, vendar pa se je v zadnjih dneh podpora t. i. humanitarnemu premoru okrepila, je v sredo sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

V EU obenem poteka razprava o posledicah zaostritve bližnjevzhodnega konflikta za EU, predvsem na področjih notranje varnosti in migracij. Med drugim je več držav zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu znova uvedlo nadzor na notranjih schengenskih mejah, tudi Slovenija.

Michel: Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril potrebo po zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze. "Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi," je dejal pred začetkom dvodnevnega zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju. Dogajanje na Bližnjem vzhodu po zaostritvi spopadov med Izraelom in Hamasom bo ena glavnih tem vrha EU.

Michel je ponovno izrazil podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodil teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Pri tem je po njegovem pomembno, da je EU enotna in da brani evropska načela in vrednote.

Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom.

Med članicami EU so razhajanja glede tega vprašanja. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružila takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo.

Voditelji glede na zadnji osnutek sklepov vrha, ki ga je pridobila tudi STA, pozivajo k "humanitarnim koridorjem in premorom" za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani palestinski enklavi.

Tudi po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je spričo številnih izzivov za EU, med katerimi je omenila bližnjevzhodni konflikt, migracije in rusko agresijo proti Ukrajini, pomembno, da se unija odzove enotno in odločno. Vendar pa to po njenih besedah zahteva ustrezno financiranje, zato je Evropska komisija predlagala revizijo večletnega finančnega okvirja 2021-2027, o čemer bodo razpravljali tudi na tokratnem vrhu.

Spopadi na Bližnjem vzhodu so v zadnjih tednih v javnih razpravah nekoliko zasenčili rusko agresijo na Ukrajino, vendar pa nadaljnja podpora EU tej državi ostaja glavna prednostna naloga EU, zatrjujejo viri v Bruslju.

Z nadaljnjo podporo Ukrajini je močno povezana razprava o reviziji večletnega finančnega okvirja 2021–2027, pri čemer je na vrhu pričakovati strateške usmeritve voditeljev.

Na dnevnem redu imajo še napad na kosovsko policijo v kraju Banjska na severu Kosova konec septembra. Beograd in Prištino naj bi pozvali, naj se vrneta k dialogu pod okriljem EU.

Temu bosta po napovedih namenjeni tudi ločeni srečanji voditeljev Nemčije, Francije in Italije ter Borrella s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem pred začetkom vrha.