Golob: Imeli smo slavje, cene plina po dogovoru padle za več kot 10 odstotkov

Ob tem je premier Robert Golob v luči doseženega dogovora sporočil, da je na evropskem trgu že opazno znižanje cen plina. "Imeli smo tudi manjše slavje, ko je bila deljena novica, da je naše nočno delo že rezultiralo v nižjih cenah plina za več kot 10 odstotkov na podlagi sklepov Evropskega sveta," so ga citirali na vladi. 

Trading economics poroča, da cena plina trenutno znaša 114 evrov na megavatno uro, medtem ko je še včeraj zvečer megavatna ura plina stala približno 127 evrov , kar pomeni, da je padec cene več kot 11-odstotni. Na mesečni ravni je za megavatno uro plina treba odšteti skoraj 40 odstotkov manj. 

To pomeni nižji strošek za energetske dobavitelje in nižji strošek za državo, ki bi s subvencijami pomagala gospodarstvu, tudi pravi Golob. "Včeraj je bil narejen korak k temu, da globalni trgi začnejo padati. To pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za to, da gospodarstvu pomaga pri ohranjanju globalne konkurenčnosti," je še dodal.  

Izkupiček pogovorov o omejevanju cen plina je po Golobovem mnenju popoln, saj je bilo vse, kar sta predlagala Evropska komisija in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na koncu potrjeno.

"Bile so vstavljene neke varovalke v smislu mehčanja dikcije, ampak to v ničemer ne spremeni dejstva, da je bil narejen velikanski korak naprej na vseh področjih, tako glede dolgoročnih ukrepov, kot tudi tistih, ki so v resnici namenjeni takojšnji aktivaciji novih pravil na trgu," je premier pojasnil v izjavi za slovenske novinarje.

Poudaril je, da so na zasedanju prvič po dolgi razpravi potrdili načelo cenovne kapice. V prvi fazi bo uvedena cenovna kapica na plinskih trgih, medtem ko bodo uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, še preučili, je dejal.

Napovedal je, da bodo počakali, ali bo kapica za zemeljski plin delovala dovolj dobro, in posredovanje na trgu elektrike morda sploh ne bo potrebno. Če se bo pokazalo, da je, pa bo t. i. iberski model omejevanja cen plina za elektriko najverjetneje dobil zeleno luč.

Kaj predvideva dogovor?

Voditelji držav članic so Evropsko komisijo in Svet EU pozvali, naj "nujno predložita konkretne odločitve" glede ta teden predstavljenih predlogov Komisije in dodatnih ukrepov, ki so jih določili v sklepih današnjega zasedanja.

Med temi ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina, so zapisali voditelji.

Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovsko vozlišče v Evropi. To je Komisija predlagala že v predlogu uredbe, ki ga je predstavila v torek.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji na indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu. Dodatni indeks bi bil glede na predlog Komisije vezan na dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Komisijo in Svet EU, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so voditelji pozvali še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, piše v sklepih.

Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila, saj je odprtih še nekaj vprašanj. Med temi je von der Leyen izpostavila finančni vpliv za države članice, ki uporabljajo veliko plina za proizvodnjo elektrike.

Poleg tega so se predsedniki vlad in držav članic zavzeli za izboljšanje delovanja energetskih trgov, da bi povečali preglednost, omilili likvidnostne težave podjetij in izločili dejavnike, ki krepijo volatilnost cen plina. Obenem je treba po mnenju Evropskega sveta ohraniti finančno stabilnost.

Podprli so tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.

V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer Komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna, in okrepitev naporov za varčevanje z energijo.

Ursula von der Leyen: Cene plina so še vedno previsoke

Obenem so se zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z energetsko draginjo. Predsednica von der Leyen je glede tega napovedala različne možnosti. Prizadevala si bo, da bi lahko temu namenili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem večletnem finančnem okviru.

Pri tem so voditelji poudarili pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev in celovitosti evropskega enotnega trga, kar je na novinarski konferenci po zasedanju izpostavil tudi Michel. "Notranji trg je v središču evropskega projekta. Je močno gonilo blaginje, razvoja in zaščite evropskih državljanov," je povedal.

Predsednica Komisije je medtem dejala, da je na zasedanju Evropskega sveta prejela strateške smernice, ki jih je potrebovala. O podrobnostih uredbe pa bodo zdaj razpravljali energetski ministri. Prvič se bodo sestali v torek v Luksemburgu.

Tako Michel kot von der Leynova pričakujeta, da se bodo učinki odločitev kmalu poznali. "Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je močna politična volja," je povedal predsednik Evropskega sveta.

Predsednica Komisije pa je pojasnila, da se že ob doslej sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na 120–140 evrov. To je sicer še vedno previsoko, je menila.

 Nemški kancler skeptičen do predlogov glede subvencioniranja cen plina

Dogovor na vrhu EU je omogočilo popuščanje Nemčije, ki je bila med največjimi nasprotniki omejevanja cen plina, tudi zaradi bojazni, da bi se dobavitelji plina lahko preusmerili na donosnejše trge v Aziji.

Omejevanje nihanja cen je "vsekakor smiselno", je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Scholz in dodal, da so bili na vrhu postavljeni temelji za skupno ukrepanje in odločanje EU o vprašanjih, povezanih z visokimi cenami energije. To je po njegovih besedah "dober znak solidarnosti".

Scholz je podprl nadzor nad cenami plina, dokler se ne oblikuje nov sistem določanja cen. Kljub temu pa je, kot je opozoril, treba določiti še veliko podrobnosti.

"Navedli smo natančne parametre, ki jih lahko ministri za energijo uporabijo za soglasno oblikovanje konkretnih podrobnosti," je dejal Scholz in dodal, da bi se lahko voditelji EU spet sestali novembra na izrednem vrhu, če ministrom to ne bi uspelo

Ob tem pa je nemški kancler še naprej skeptičen do predlogov glede subvencioniranja cen plina po t. i. iberskem modelu omejevanja cen plina za proizvodnjo elektrike. O tem je treba še veliko razmišljati in o tem obstaja veliko dvomov, je dejal. Težko je na primer zagotoviti, da nekateri ne subvencionirajo, drugi pa kupujejo plin po nizkih cenah, tudi zunaj EU, je opozoril.

Pred razpravo o zgornji meji cen plina je francoski predsednik Macron opozoril Scholza na nevarnost izolacije Nemčije pri energetskih vprašanjih. "Mislim, da ni dobro ne za Nemčijo ne za Evropo, da se izolira," je opozoril. Po dogovoru pa je izrazil zadovoljstvo, da je tudi Nemčija pristala na dogovor.

Madžarska si je po besedah Orbana izpogajala izjemo glede omejitev cen plina

Ministri za energetiko imajo zdaj jasen mandat, doseči je treba dogovor, ki bo omogočil, se da bodo računi za plin se znižali, pa je ob prihodu na drugi dan vrha opozoril belgijski premier Alexander De Croo. Dva do trije tedni bi morali po njegovih besedah biti dovolj za dokončno oblikovanje podrobnosti predlogov za znižanje cen energije.

Na vrhu si je sicer Madžarska po besedah premierja Viktorja Orbana izpogajala izjemo glede omejitev cen plina, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. "Dogovorili smo se, da tudi če bi bila v Evropi uvedena zgornja meja cen plina, to ne bi vplivalo na dolgoročne sporazume, brez katerih bi bila dobava plina Madžarski čez noč ustavljena," je dejal Orban. Kot je dodal, za Madžarsko tudi ne bo zavezujoča skupna nabava plina na ravni EU.