EU se z doseženim dogovorom odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije

EU bo z danes dogovorjenim embargom po besedah Charlesa Michela Rusiji odvzela ogromen vir financiranja vojaškega stroja. "Maksimalen pritisk na Rusijo, da konča vojno," je še zapisal predsednik Evropskega sveta.

Michel je sprva na Twitterju zapisal, da se EU z danes doseženim dogovorom odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije. Toliko je uvozijo po morju, tretjino pa po naftovodu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kasneje na novinarski konferenci pojasnila, da današnji dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenih okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije. Pri tem so upoštevali dve tretjini surove nafte, ki jo države uvažajo po morju. Poleg tega pa sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala.

Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za okoli 10 oziroma 11 odstotkov ruske nafte.

"K temu se bomo vrnili karseda hitro," je poudarila predsednica komisije. Pri tem je omenila možnost povečanja zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije.

Plenković je sicer že ob prihodu na vrh povedal, da bi lahko prek Janafa, po katerem nafta teče iz Omišlja na Krku na celino, madžarskim rafinerijam dobavili ogromne količine nafte.

Glede zagotovil Madžarski, ki jih je ob prihodu na vrh zahteval madžarski premier Viktor Orban, je Michel pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. "Če pride do tega (...), bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave," je poudaril.

Odločitev po njegovih besedah ni namenjena samo Madžarski, ampak vsem državam brez morja. V sredo bodo stalni predstavniki držav članic pri EU pripravili tudi pravno podlago za današnjo politično odločitev, je še povedal predsednik Evropskega sveta.

Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam. Razširili bodo seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije, je zapisal Michel.

Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.

Na vrhu so sicer začeli tudi razpravo o načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je ta mesec predstavila komisija. Ta po besedah predsednice komisije predstavlja podlago, da bi se čez čas povsem odpovedali ruskim fosilnim gorivom.

Janša: Dogovor o embargu na nafto ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji

"Kar se tiče oskrbe z nafto, komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov. Tako da če to drži, ne bi smelo biti nobenih zapletov, niti kakšnih bistvenih vplivov na cene energentov," je glede dogovora o embargu na rusko nafto povedal odhajajoči premier Janez Janša.

Nafta je sicer po njegovih besedah lažji del problema, kar se tiče sankcij na področju energetike. "Ker najtrši oreh šele prihaja, to je plin. Srečno tistim, ki bodo našli rešitev za kvadraturo kroga," je dejal.

Še pomembnejša tema od tega, koliko ruske nafte bo kupila Evropa, pa so po njegovem mnenju cene energije. Če so namreč cene zelo visoke, lahko Rusija proda tudi pol manj nafte, pa bo še vedno imela več denarja za financiranje vojne v Ukrajini. Hkrati pa s tem, ko z vojno destabilizira tudi svetovne trge, sama povzroča višje cene nafte, energentov, hrane, je pojasnil premier.

Izrazil je upanje, da bodo danes na zasedanju v Bruslju našli kakšne bolj konkretne rešitve za to, kako vplivati na cene energentov. Evropa ima v rokah nekatere instrumente, a je še vedno ujetnica paradigme zeleni prehod, ne glede na to, koliko to stane, je menil. "Zdaj je treba te prioritete uskladiti in če bo EU našla pravi pristop, potem bo to stabiliziralo cene energentov," je zatrdil.

Glede stanja v Ukrajini je sicer izpostavil, da sankcije niso ključno vprašanje, ampak so to razmere v Donbasu, kjer ruska vojska napreduje. Če se Evropska unija in Zahod čez en mesec ne želita pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se je treba zdaj osredotočiti na vojaško pomoč, je dejal Janša.

Poudaril je, da se morata na Ukrajino osredotočiti tako slovenska kot evropska politika. Ker če bo Rusija na vzhodu Ukrajine osvajala nova ozemlja, bo to po eni strani povzročilo povečanje apetitov na strani agresorja, po drugi strani pa politične napetosti v Ukrajini, izgubo kredibilnosti Evropske unije oziroma Zahoda, meni Janša. Vse to bo vplivalo tudi na cene energije, prehransko in energetsko varnost.

"Sposobnost koncentracije na tisto, kar je nevralgična točka slovenske in evropske zunanje politike, je ključ do tega, da bo Slovenija prispevala k temu, da bomo lahko v Sloveniji in Evropi živeli v miru in blagostanju," je dejal premier, za katerega je to zadnji vrh pred zaključkom mandata. Prihodnji slovenski vladi je svetoval proaktivno politiko na evropski ravni.

Vrh EU za finančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov

Poleg tega so voditelji držav članic EU na vrhu v Bruslju podprli tudi makrofinančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov. "Evropska unija bo skupaj s partnerji v skupini G7 še naprej podpirala ukrajinsko vlado pri njenih likvidnostnih potrebah," so zapisali v sklepih vrha o pomoči Ukrajini.

Unija je po njihovih besedah pripravljena Ukrajini zagotoviti makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov v letošnjem letu. Zato so pozvali k preučitvi predloga za to pomoč, takoj ko ga bo Evropska komisija predstavila.

Von der Leyenova je na novinarski konferenci po prvem dnevu zasedanja povedala, da bodo na tem predlogu delali v prihodnjem tednu. Po njenih besedah so na vrhu govorili tudi o obnovi Ukrajine. Zavzeli so se za preučitev vzpostavitve platforme, v okviru katere bi zbrali vse mednarodne pobude za spodbujanje naložb. Vendar pa te zahtevajo tudi reforme na različnih področjih, od neodvisnosti sodstva do boja proti korupciji, je poudarila.

Vrh je v sklepih Svet EU, v katerem sodelujejo države članice, pozval še k preučitvi predlogov Evropske komisije na področju zaplembe premoženja v primeru kršenja sankcij EU. Voditelji so podprli preučitev možnosti, da bi zamrznjeno rusko premoženje uporabili za obnovo Ukrajine.

Dodali so, da ostajajo zavezani tudi nadaljnji vojaški podpori Ukrajini.

Zapisali pa so še, da pozorno spremljajo vpliv ruske vojne proti Ukrajini na njene sosede in države Zahodnega Balkana. Poudarili so potrebo, da se Moldaviji zagotovi vso potrebno podporo pri soočanju z energetsko in gospodarsko krizo ter migracijskim pritiskom.

Orban zadovoljen z dogovorom o embargu na rusko nafto

Madžarski premier Viktor Orban je medtem pozdravil ponoči dosežen dogovor voditeljev EU o delnem embargu na rusko nafto, ki Madžarski omogoča nadaljnjo dobavo nafte iz Rusije prek naftovoda. "Dosegli smo dogovor, ki državam, ki nafto prejemajo po naftovodih, omogoča nadaljnje delovanje v skladu s prejšnjimi pogoji," je povedal. V videu, objavljenem na Facebooku, je dodal, da bi bila splošna prepoved uvoza ruske nafte za Madžarsko "atomska bomba, a smo se uspeli temu izogniti".

Z dogovorom je zadovoljen tudi slovaški premier Eduard Heger. "Slovaške zahteve so bile upoštevane. To pomeni, da bo Slovaška lahko rusko nafto uporabljala, dokler ne bo našla alternative," je povedal. Pozdravil je dejstvo, da so uspeli madžarskega premierja prepričati, da se je pridružil sankcijam. "Evropska unija je ostala enotna, kar je izjemno pomembno v tem času," je poudaril.

"EU je enotna," pa je po sklenitvi dogovora na Twitterju zapisal tudi nemški socialdemokratski kancler Olaf Scholz. Njegov namestnik in nemški gospodarski minister Robert Habeck je bil medtem kritičen do Orbana in ga je obtožil podle igre za lastne interese. "Morda živimo v časih, ko preveč kompromisov na koncu ne samo zatemni jasnost, ampak jo celo uniči," je še povedal Habeck. Ob tem se je nemški gospodarski minister iz vrst Zelenih zavzel za odpravo odločanja s soglasjem v EU. Poudaril je, da mora Evropa postati zmožna ukrepanja.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je tako kot drugi voditelji pozdravil dogovor o embargu na rusko nafto. Poudaril je sicer, da bo to povzročilo bolečine tudi državam članicam. A bolečine, ki "jih mi trpimo, niso nič v primerjavi s tem, kar morajo trpeti Ukrajinci", je dejal ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev EU v Bruslju. Obenem je Nehammer zagotovil, da v naslednjem paketu sankcij proti Rusiji ne bo embarga na ruski plin.

Bolgarski premier Kiril Petkov je medtem danes ob prihodu na vrh pojasnil, da za Bolgarijo do konca leta 2024 ne bo veljal embargo na rusko nafto. Tako bo lahko prilagodila svoje rafinerije na drugo nafto. Podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh.