Turčija bo podprla članstvo Finske in Švedske v Natu

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred srečanjem dejal, da od Švedske in Finske pričakuje dejanja namesto "praznih besed", če si želita, da Turčija odpravi blokado njunim prizadevanjem za članstvo v zvezi Nato. 

"Turčija ni država, ki se je Natu pridružila naključno. Članica Nata je že 70 let. Videli bomo, do katere točke sta prišli Finska in Švedska," je dodal. Očitno je na koncu ocenil, da je njun napredek - zadovoljiv. 

Voditelji zveze Nato sicer danes s slavnostno večerjo v Madridu začenjajo tridnevno zasedanje, v ospredju katerega bo nadaljnja pomoč Ukrajini ter krepitev obrambne in odvračalne drže Nata spričo ruske agresije na to državo.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je medtem pred začetkom tridnevnega vrha Nata v Madridu dejal, da bo zavezništvo okrepilo podporo Ukrajini, tako zdaj kot dolgoročno. Napovedal je da bo vrh "transformativen" in da bodo na njem sprejete številne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost.

"Na vrhu nameravamo okrepiti podporo naši tesni partnerici Ukrajini, tako zdaj kot dolgoročno," je na Twitterju zapisal Stoltenberg. Dodal je, da je govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o poteku vojne v Ukrajini.

Na vrhu v Madridu naj bi zveza Nato predstavila svojo najpomembnejšo spremembo politike od časa hladne vojne. Cilj tega je, da bi se zoperstavili grožnji, ki jo trenutno predstavlja Rusija. Že v ponedeljek je Stoltenberg v Bruslju dejal, da bo prihajajoči vrh "transformativen" in da bodo na njem sprejete številne pomembne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost po ruskem napadu na Ukrajino.

Prav tako je v ponedeljek oznanil, da bo Nato število svojih sil za hitro odzivanje povečal na več kot 300.000. Trenutno je teh sil okoli 40.000. Poleg tega naj bi zveza Nato v nekaterih članicah namestila dodatno vojaško opremo in oborožitvene sisteme, vključno s sistemi zračne obrambe.