V Rusijo, kot je povedala za BBC, sicer ne more. Če gre tja, bo končala v zaporu. "Bojim se, da bi me pridržali, da bi lahko pritiskali na Vladimirja, in ne morem si privoščiti, da bi otroci ostali brez obeh staršev." Zaenkrat živi v ZDA.
Pravi, da ima zlomljeno srce, z možem pa ni govorila že vse, odkar so ga aretirali pred več kot enim letom.
Vladimir Kara-Murza je tudi britanski državljan, toda medtem ko so ZDA, Kanada in Latvija hitro sankcionirale ruske uradnike, ki jih imajo za odgovorne za aktivistovo stisko, je britanska vlada ukrepala precej počasi. Šele v petek je zunanje ministrstvo objavilo sankcije zoper enega sodnika in dva preiskovalca, vpletena v sojenje Kara-Murzi, ter dva agenta Zvezne varnostne službe (FSB), osumljena povezav z njegovo nenadno, hudo boleznijo v letih 2015 in 2017, ki jo je povzročil toksin, ki ni bil nikoli identificiran.
"Žalosti me le to, da je britanska vlada potrebovala eno leto nezakonitega pripora, grozljivo kazen 25 let in zelo zaskrbljujoče poslabšanje zdravja mojega moža, da se je nekoliko bolj odzvala," pravi njegova žena.
Razkrila je, da Kara-Murza spet izgublja občutek v stopalih in levi roki. Gre za simptome, ki so se pojavili po zastrupitvi. "Več let je z redno vadbo lahko obvladoval te simptome, zdaj pa so se vrnili in zdi se, da se širijo. Verjamem, da ruske oblasti to uporabljajo kot mučenje, počasi ubijajo človeka."
Vladimir Kara-Murza se je rodil v Moskvi leta 1981 in se kot najstnik preselil v Združeno kraljestvo, ko se je njegova mati poročila.
Hodil je v javno šolo v Harrowu, nato pa je študiral zgodovino na Cambridgeu. Toda njegove politične ambicije so bile vedno trdno osredotočene na domovino. V svoji prijavi za študij na Cambridgeu je dejal, da želi nekoč prevzeti "vodenje države, v kateri sem rojen".
Ko je diplomiral in se leta 2003 vrnil v Moskvo, je predsednik Vladimir Putin že privijal politične vijake. Vseeno je takrat 22-letni Kara-Murza kandidiral za sedež v ruskem parlamentu – in izgubil. Mestne oblasti so mu ugasnile luči na predvolilnih panojih, ko je nastopil v televizijski debati, pa so mu ugasnili mikrofon.
A ni se pustil utišati, zato se je znašel v velikih težavah. Njegovo sojenje za izdajo je potekalo za zaprtimi vrati, čeprav ni šlo za državne skrivnosti. Celo uradna obtožnica jasno pove, da je kaznovan zaradi izzivanja Kremlja: primer temelji na javnih političnih govorih doma in v tujini.
V njih je ruskega predsednika imenoval "diktator" in "uzurpator" ter obsojal njegovo "zločinsko vojno" proti Ukrajini. Ravno zaradi tega so ga aretirali.
Da ga režim ne mara, sicer ni presenetljivo. Bil je tudi eden od lobistov za zakonodajo, znano kot zakon Magnitskega, ki omogoča kaznovalne sankcije proti ruskim kršiteljem človekovih pravic. Kmalu je vrsta evropskih držav sprejela svoje različice zakona.
"35 ali 36 držav ima zdaj zakonodajo Magnitskega, kar kaže, da je Vladimir zelo učinkovit pri svojem delu. Zato ga tako sovražijo," pravi soproga.
Vseeno zakonca še vedno menita, da bo Rusija nekega dne lahko resnicoljubna, demokratična in svobodna.