Belgijski premier pozval k sankcijam proti Izraelu, Izrael naj bi zavzel oporišče Hamasa

Združene države so sporočile, da naj bi Izrael začel s štiriurnimi dnevnimi premori vojaških operacij na severu Gaze. Po poročanju BBC je tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby dejal, da bo Izrael obvestilo o premoru izdal tri ure pred ustavitvijo. "Izraelci so nam povedali, da v času premora na teh območjih ne bo vojaških operacij in da se ta proces začenja s četrtkom," je dodal.

Izraelska vojska je sicer pred tem sporočila, da "obstajajo taktični, lokalni premori za humanitarno pomoč za civiliste v Gazi", in jasno povedala, da prekinitve ognja ne bo. Sporočili so tudi, da so zavzeli vojaško oporišče Hamasa v begunskem taborišču Džabalija in pojasnili, da so med spopadi, ki naj bi trajali deset ur, "likvidirali teroriste, zajeli veliko količino orožja ter odkrili številne predore". Palestinska tiskovna agencija Wafa medtem poroča, da so izraelska letala bombardirala in uničila eno od hiš v Džabaliji, pri čemer so številni ujeti pod ruševinami.

Od začetka kopenske ofenzive v Gazi so izraelske sile uničile že 130 podzemnih predorov Hamasa. "Inženirji si trenutno prizadevajo razkriti in uničiti teroristično infrastrukturo Hamasa v Gazi, vključno s predori. Odkrita skladišča vode in kisika v predorih kažejo, da se Hamas pripravlja na daljše bivanje pod zemljo," je še dodala vojska.

Izrael medtem nadaljuje tudi racije na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile danes v begunskem taborišču Dženin ubile sedem Palestincev. Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je bilo tako v spopadih z izraelskimi silami na Zahodnem bregu po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje ubitih več kot 150 Palestincev, še okoli tisoč pa je bilo aretiranih.

Dron neznanega izvora je danes zadel tudi poslopje osnovne šole v Eilatu na skrajnem jugu Izraela, je sporočila izraelska vojska. Žrtev napada ni bilo, je pa brezpilotni letalnik povzročil škodo na objektu in poskrbel za paniko med civilisti. Izrael meni, da je dron bil izstreljen z ozemlja Jemna.

Kmalu po napadu drona, je izraelska zračna obramba prestregla še raketo nad Rdečim morjem. V zadnjem mesecu so jemenski Hutiji večkrat zatrdili, da so proti Izraelu izstrelili več raket in letalnikov, ki pa ne predstavljajo prave nevarnosti Izraelu, mnenja analitikov navaja katarska televizija Al Jazeera.

Predsednik ZDA Joe Biden je novinarjem povedal, da ni možnosti za prekinitev ognja v Gazi, ostaja pa optimističen glede reševanja talcev. "Ne bomo odnehali, dokler jih ne dobimo nazaj," je dejal. Medij Axios je poročal, da je Biden Netanjahuja prosil, naj privoli v tri dni ali več premora v spopadih, kar je Biden novinarjem potrdil. Na vprašanje, ali je razočaran z Netanjahujem, pa je Biden odgovoril, da je vse skupaj trajalo malce dlje, kot je upal.

'Belgija naj da sankcije Izraelu in razišče bombardiranje bolnišnic in begunskih taborišč'

"Čas je za sankcije proti Izraelu," je za časnik Nieuwsblad povedala namestnica predsednika vlade Petra De Sutter. "Jasno je, da je Izraelu vseeno za mednarodne zahteve po prekinitvi ognja."

Dodala je, da bi Evropska Unija morala nemudoma prekiniti pridružitveni sporazum z Izraelom, katerega cilj je boljše gospodarsko in politično sodelovanje. Dodatno je še predlagala, da bi bilo treba uvesti prepoved uvoza izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj in prepovedati vstop v EU nasilnežem, politikom in vojakom, ki so odgovorni za vojne zločine.

EU bi morala preučiti možnost prepovedi vstopa v Evropo za ekstremistične Izraelce, ki pozivajo k nasilju nad Palestinci, je danes izjavil tudi belgijski premier Alexander De Croo. Predlagal je uvedbo sankcij za skrajneže, med drugim za izraelskega ministra za dediščino Amičaja Elijahuja, ki dopušča možnost uporabe jedrske bombe na območju Gaze.

"Naša država mora zagotoviti, da se tistim, ki zagrešijo huda kazniva dejanja, na primer tistim, ki izvajajo nasilje na Zahodnem bregu, prepreči vstop v našo državo in Evropsko unijo," je De Croo dejal v belgijskem parlamentu.

Ob tem je obsodil izraelsko nasilje nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu in dodal, da je pomanjkanje ukrepov proti takim nasilnim skrajnežem nesprejemljivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predlagal je, da bi lahko uvedli sankcije za posameznike, med drugim za "ministra, ki poziva k uporabi jedrskega orožja proti prebivalstvu, ki ne more storiti ničesar in ki že danes živi v grozljivih razmerah". To je pred dnevi izjavil Elijahu, zaradi sporne izjave pa je bil do nadaljnjega suspendiran z vladnih srečanj.

Netanjahu znova zavrnil prekinitev ognja v Gazi brez izpustitve talcev

Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da ne bo nikakršne prekinitve spopadov, dokler Hamas ne izpusti vseh talcev. Zavrnil je poročanje nekaterih medijev, da v zameno za večdnevno humanitarno prekinitev ognja potekajo pogajanja o izpustitvi več kot deset talcev, ki jih med 240 na območju Gaze zadržuje skrajno palestinsko gibanje Hamas.

Navedbe je označil za lažne ter ponovil, da je izpustitev talcev pogoj za prekinitev ognja. "Želim utišati vse vrste lažnih govoric, ki jih slišimo iz vseh smeri, in ponoviti jasno stvar: brez izpustitve naših talcev ne bo prekinitve ognja," je dejal.

To je dejal, potem ko je po poročanju medijev vir blizu Hamasa povedal, da potekajo pogajanja za izpustitev 12 talcev, od tega šest Američanov, v zameno za tridnevno prekinitev ognja. Z dogovorom naj bi želeli omogočiti dostavo več humanitarne pomoči prebivalcem na območje Gaze, kjer so zaradi vsesplošnega pomanjkanja po ocenah Združenih narodov razmere katastrofalne.

Drugi vir pa je dejal, da na pogajanjih posreduje Katar, ki se usklajuje z ZDA, in da naj bi govorili o "izpustitvi 10 do 15 talcev v zameno za 48- do 72-urni humanitarni premor". Nemška tiskovna agencija je medtem poročala, da ji je visoki predstavnik Hamasa Osama Hamdan potrdil, da potekajo resna pogajanja. Dodala pa je, da obstajajo skrbi, da Izrael na prizadevanja ne odgovarja.

Netanjahu sicer ni jasno povedal, ali misli na izpustitev vseh talcev, so pa svojci talcev v odzivu na poročanje medijev o pogajanjih vztrajali, da bi "vsak korak v smeri prekinitve ognja moral vključevati izpustitev vseh talcev iz Gaze".

Izrael, z njim pa tudi ZDA, so namreč pripravljeni samo na krajše humanitarne premore. Katar je posredoval tudi pri izpustitvi štirih talcev, edinih, ki jih je od zajetja 7. oktobra doslej izpustil Hamas. Bogata zalivska država je velika podpornica Palestincev in ima odprte komunikacijske kanale s Hamasom. Ta ima v Katarju svoj politični urad, v državi pa živi tudi vodja Hamasa Ismail Hanija. ZDA imajo v Katarju svoje največje vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu.

Visoki predstavnik ZN-a: Tako Hamas kot Izrael sta storila vojne zločine

"Grozodejstva, ki so jih 7. oktobra zagrešile palestinske oborožene skupine, so bila strašna, brutalna in šokantna. To so bili vojni zločini, prav tako kot nadaljnje zadrževanje talcev," je visoki predstavnik Združenih narodov (ZN) za človekove pravice Volker Türk dejal na novinarski konferenci ob obisku mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo. Po informacijah BBC-ja je bil sicer ta mejni prehod zjutraj zaprt, a Izrael je kasneje sporočil, da so pot ponovno odprli.

Hamas si namreč, kot pravijo, želi, da bi skozi ta prehod iz Gaze najprej prepeljali več ranjenih oseb, nato pa še tuje državljane. Prelaz med Gazo in Egiptom, čez katerega prihajajo tudi konvoji s pomočjo v Gazo, iz nje pa izstopajo tudi tujci in ranjenci, so namreč v sredo iz nepotrjenih razlogov zvečer zaprli tudi za ljudi, so sporočili iz Združenih narodov.

Türk pa je ob tem ostro obtožil tudi Izrael. "Izraelsko kolektivno kaznovanje palestinskih civilistov je ravno tako vojni zločin, kot je tudi nezakonita prisilna evakuacija civilistov," je dejal ter dodal, da je dolžnost Izraela, da zagotovi, da lahko na območju Gaze čim več osnovnih življenjskih potrebščin doseže tiste, ki jih potrebujejo.

'Rekordno število civilnih žrtev v Gazi, ki daleč presega letno število v kateri koli vojni'

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je medtem ocenil, da veliko civilnih žrtev v Gazi kaže, da z izraelsko operacijo proti Hamasu nekaj ni v redu. V sredo je za Reuters znova opozoril na pomanjkanje pomoči, humanitarne razmere v Gazi pa opisal kot katastrofalne. Poudaril je, da je absolutno nujno, da v Gazo pride toliko humanitarne pomoči.

Spomnil je še, da so v zadnjih 18 dneh čez mejni prehod Rafa, ki je sicer tudi edini odprti prehod za humanitarno pomoč, pripeljali le 630 tovornjakov pomoči. Dodal je, da si Združeni narodi prizadevajo, da bi pomoč lahko prepeljali tudi čez mejni prehod Kerem Šalom, ki je pod izraelskim nadzorom.

Tako kot Türk je bil tudi Guterres kritičen do obeh strani. Hamas je obtožil, da krši humanitarno pravo, ker civiliste uporablja za ščit, Izrael pa je kritiziral zaradi rekordnega števila civilnih žrtev v Gazi, predvsem otrok, "katerih število daleč presega letno število v kateri koli vojni". "To pomeni, da je z načinom izvajanja vojaških operacij očitno nekaj narobe," je dejal.

Hamas je v napadu na Izrael 7. oktobra ubil 1400 ljudi, večinoma civilistov, 240 pa jih je zajel za talce. Od takrat Izrael izvaja silovite napade na položaje Hamasa na območju Gaze. V napadih je bilo doslej ubitih več kot 10.500 Palestincev, prav tako večinoma civilistov, med njimi več kot 4000 otrok. 

Zveza humanitarnih organizacij poziva k prekinitvi ognja v Gazi

Zveza 13 največjih humanitarnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Amnesty International in Oxfam, je svetovne voditelje dan pred mednarodno konferenco o pomoči Gazi, ki poteka v Parizu, pozvala, naj si prizadevajo za prekinitev ognja v palestinski enklavi, kjer se ob izraelski ofenzivi v odgovor na Hamasove napade 7. oktobra krepi humanitarna kriza.

Organizacije pozivajo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in voditelje držav, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli takojšnjo prekinitev ognja. Druge prednostne naloge bi morale vključevati konkretne ukrepe za osvoboditev talcev in zaščito vsega civilnega prebivalstva, zagotovitev dostopa humanitarne pomoči v Gazo in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Poleg prej omenjenih so med podpisniki izjave tudi organizacije Action Against Hunger, Norveški svet za begunce (NRC) in Mednarodna federacija za človekove pravice. "Naši humanitarni delavci na zaprtem območju Gaze nas vse bolj obupano prosijo za zaščito in pomoč," je v izjavi dejal vodja NRC Jan Egeland in dodal, da je nesprejemljivo, da še vedno ni humanitarne prekinitve ognja, humanitarnega koridorja in konca obleganja Gaze.

Cilj mednarodne konference, ki se je v Parizu udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob, je mobilizacija vseh partnerjev in strani, da se odzovejo na potrebe prebivalcev Gaze, je v sredo novinarjem pod pogojem anonimnosti povedal Macronov svetovalec. Srečanja se ne bo udeležil noben izraelski predstavnik.