Vodja afganistanskega urada za prehrano in zdravila Abdul Bari Omar je v četrtek prejšnji teden nastopil na dogodku v mošeji v Kölnu, že pred tem pa se je mudil v Haagu, kjer se je udeležil dogodka WHO.

Nemško zunanje ministrstvo je na družbenem omrežju X v prvem odzivu najostreje obsodilo nastop Omarja v mošeji in sporočilo, da preučujejo možnost nadaljnjih ukrepov. Tudi nemška notranja ministrica Nancy Faeser je ostro obsodila nastop talibana, saj da je bil popolnoma nesprejemljiv. "Nihče ne bi smel ponuditi skrajnim islamistom prostora v Nemčiji," je dejala.

Od turške organizacije Ditib, ki vodi mošejo v Kölnu, je zahtevala pojasnilo, kako se je to lahko zgodilo. Z organizacije so ji sporočili, da niso bili vnaprej seznanjeni glede nastopa Omarja, saj da je organizator Afganistanska kulturna zveza v nasprotju s pogodbo izvedel političen dogodek, govorec pa jim ni bil vnaprej znan. Zavrnili so kakršno koli povezavo s talibani in zvezi prepovedali nadaljnjo prisotnost v njihovih prostorih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemško zunanje ministrstvo je še pojasnilo, da Omarju niso izdali vizuma za vstop v Nemčijo in da je v državo prišel s schengenskim vizumom sosednje države. Omar je namreč že v začetku novembra sodeloval na konferenci WHO v Haagu, da je bil tam prisoten, pa je se razvedelo šele po razburjenju v Nemčiji. Nizozemski minister za zdravje Ernst Kuipers je v soboto na družbenem omrežju X zapisal, da so uvedli preiskavo, kako je bilo mogoče, da se je konference udeležil taliban.

Kuipers se je sicer celo fotografiral z moškim, ki so ga pozneje mediji identificirali kot vodjo afganistanskega urada za prehrano in zdravila. Nizozemski minister je sporočil, da obžaluje fotografijo in da v tistem trenutku ni vedel, s kom se je slikal. "Seveda ne želim biti na nikakršen način povezan s talibanskim režimom. Podpiram človekove pravice in predvsem pravice žensk," je dejal.

Talibani so znova prevzeli oblast v Afganistanu po umiku ameriške vojske leta 2021. V skladu z islamskim šeriatskim pravom so odpravili številne pravice žensk ter med drugim znova uvedli javne usmrtitve in kamenjanje. Talibanska vlada naj bi tudi ščitila teroristične skupine, kar sicer zanika. Nemčija in Nizozemska, tako kot velika večina drugih držav, talibanske vlade ne priznavata.