'Viseča giljotina' nad glavami reševalcev na Marmoladi

V nedeljo okoli poldneva se je pod vrhom Marmolade odlomil ledenik. "Severna stran te gore je položna, na južni pa je navpična stena. Po severni strani se je ledenik vlekel do vrha in so ga tudi poleti s pridom izkoriščali za smučanje. En del je pa ledenik, ki se spušča v dolino, in ta je bil že pred leti precej razdrapan, saj gre vendarle za nadmorsko višino pod 3000 metri in tam se že precej topi. Viseči ledeniki, ki so na strmih pobočjih, tako imenovani seraki, pa drsijo v dolino ves čas. Vsak ledenik se premika, te visoke temperature pa pomenijo, da je pod njim teklo veliko vode, saj se vse topi. Zaradi sosledja naključij pa je tokrat navzdol zdrsnil cel ledenik in s sabo odpeljal tudi te nesrečne planince," opisuje Primožič.

Sogovornik pojasnjuje, da je gibanje po takem območju zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer v visokogorju, kot so oblaki, megla in veter, zelo nevarno, lahko pa je oteženo tudi letenje s helikopterjem. Poudari predvsem izpostavljenost reševalnega moštva. "Če še vedno obstaja možnost, da se še kaj odtrga in moraš te ljudi dati pod to nevarno visečo ledeno gmoto, je to velika odgovornost," opozarja.

Tako nestabilno kot pretrdo

Po eni strani so iz Italije sporočili, da je reševanje na tleh nemogoče, saj je plezanje zaradi nestabilnega terena prenevarno, po drugi strani pa so dejali, da se je led tako strdil, da ga niti s krampom ne morejo več razbiti.

Čeprav ti dve trditvi zvenita nasprotujoči si, Primožič pritrjuje obema: "To je gmota zmletega ledu, skal, zemlje, peska in vsega. Zelo je nestabilna. Gre za led, ki se razlikuje od snežnega plazu. Snežni plaz se nekako sprime, zato lahko vsaj sondiramo in kopljemo. To pa je led, in če je zmrznil, je postal trd kot beton. Tam, kjer se je vsa gmota ustavila, kjer se je vršaj plazu nekako zaključil, se je potem led stisnil in zmrznil. Kar se pa dogaja višje zgoraj, na pobočju, je druga zgodba – od nestabilnih skal do kosov ledu, ki so ostali tam. Vse to visi reševalnemu moštvu nad glavami kot nekakšna giljotina. V katerem koli trenutku se lahko spet sproži. Zelo težko je delati tam, težko reševanje je," zmajuje z glavo.

Dodatne preglavice povzroča vreme: "Zaradi sonca se bo led spet stopil in bo spet letelo dol. Kamni priletijo kot projektili," opozarja. "Po ledenikih se običajno ne gibljemo sredi največje vročine, če je le mogoče, odrinemo še v temi, saj so takrat zaradi nižjih temperatur razmeroma bolj stabilni. Toda pri iskanju ponesrečenih to spet predstavlja težavo, saj ni vidljivosti," pravi.

Najvarnejši scenarij bi bila ohladitev, da bi tudi na vrhu zmrznilo, in bi reševalci lahko začeli spodaj raziskovati. A ko bo hladneje, bi v visokogorju lahko zapadel tudi sneg in prekril vse skupaj.

'Mislimo, da smo supermani'

Zaradi nevarnosti dodatnega lomljenja ledenika so se italijanski reševalci odločili, da za iskanje sledi uporabijo predvsem helikopterje in brezpilotne letalnike s termičnimi kamerami, neposredno na teren pa pošljejo le skupino 20 kolegov, oblikovali pa bodo tudi poti za pobeg: "To je ena izmed mogočih rešitev, da nevarnosti izpostavimo čim manj ljudi, čim več pa postavimo poleg za morebitno pomoč, če bi bila potrebna," pritrjuje predsednik slovenske komisije za reševalno tehniko.

"Vodja reševanja je tisti, ki odloči, ali se gre ali ne. To je težka odločitev, ampak včasih moramo upoštevati tudi to drugo možnost, da se ne gre. Premalokrat razmišljamo o tem, pogosto mislimo, da smo supermani," pravi, da bi bilo včasih bolj modro tudi malo počakati.

Dodaja, da je za pogrešane sicer le malo upanja. "Če je bilo tako, kot je opisano, da se je podrl serak, je to cela gmota snega in kamenja. Že zaradi mehanskih poškodb je možnost preživetja skoraj nična."

 Nevarnost preži tudi pri nas

Pozimi smo pogosto opozarjali na plazovito območje Zelenice. V Sloveniji sicer ledenikov takih razsežnosti in oblik nimamo, imamo pa neurja, ki povzročajo veliko skalnih in zemeljskih podorov.

Gorski reševalci opažajo, da se določena pobočja zaradi erozije kar odpeljejo: "Recimo travnate površine, na severnih straneh pa se podrejo tudi skalni bloki, saj voda iz razpok izpere ta pesek, ki je dejansko vezivo. Zato se vse skupaj razrahlja. Planinske poti so uničene, razkopane. Ravno sem gledal področje pod Košuto, ponedeljkov naliv je bil zelo močan in moram reči, da je precej uničenega zaradi vse te vode, ki je odnašala material." Primožič je spomnil na nesrečo, ki se je pred leti zgodila na Jezerskem, ko je podor pod Ledinskim vrhom zasul gornika.  

V Dolomitih so se sprva bali, da je število zasutih alpinistov še višje. Ko so zvečer po nesreči prešteli avtomobile, ki so še vedno stali na parkiriščih ob izhodiščih proti Marmoladi, so našteli 16 vozil. Niso vedeli, ali ti avtomobili pripadajo žrtvam in ranjenim ali morda komu, za katerega še niti ne vedo, da je bil vpleten v nesrečo. Jasno je bilo le, da sta bili v trenutku nesreče na gori najmanj dve ločeni alpinistični skupini. Vzpostavili so tudi telefonsko številko, na katero so svojci lahko sporočili, ali morda pogrešajo koga, ki se ni vrnil z izleta v gore.  

Žena preživela, mož umrl

Število pogrešanih se je nazadnje zmanjšalo na tri, po tem ko so oblasti uspele vzpostaviti stik z nekaj ljudmi, ki so veljali za pogrešane. Med drugim so se oglasili trije italijanski alpinisti in štirje češki državljani.

Svojci pa se poslavljajo od tistih, ki jih je gora vzela za vedno. Četrta uradno že identificirana žrtev je Tommaso Carollo, 48-letni direktor podjetja Zan. Na Marmoladi je bil skupaj z ženo Alessandro De Camilli.

Par, tesno povezan in ljubitelj gora, je prispel do vznožja ledenika, ko ga je preglasil oglušujoč hrup. "Niti časa ni bilo za razmišljanje o pobegu," je 51-letna arhitektka povedala v intervjuju za La Repubblico. Sama je kot po čudežu ostala živa, utrpela je več zlomov, hospitalizirali so jo v Santa Chiari v Trentu, kjer je že prestala tudi zahtevno operacijo kolena. "Tomasso, ljubim te. Vedno in za vedno," se je od moža poslovila s skupno fotografijo med poljubom v alpinistični opravi sredi gora. "Hvala za vsa sporočila, ki ste mi jih poslali in mi jih pošiljate. Odgovorila bom vsem takoj, ko bom lahko uporabljala telefon. Grozno sem, a sem živa. Hvala, ker ste ob meni," je dodala v naslednji objavi na Facebooku.

"Naša moralna dolžnost je, da tudi vsa trupla vrnemo svojcem," se je guverner Veneta Luca Zaia zaobljubil, da reševalci na Marmoladi ne bodo opustili iskanja pogrešanih.