Za virusom zahodnega Nila sta zboleli dve osebi z območja Siska in Petrinje, sumijo pa, da je okuženih še več deset oseb, poroča Dnevnik.hr. Epidemiologi svarijo, da ni razloga za paniko, je pa potrebna previdnost, saj je ta virus lahko zelo nevaren. "Imamo dva bolnika, ki sta zbolela za mrzlico zahodnega Nila, zbolela sta za meningoencefalitisom, kar je zelo redko. 70 do 80 odstotkov okuženih bolnikov namreč nima nobenih težav," je pojasnil hrvaški epidemiolog Inoslav Brkić. Območje Siska in Petrinje bodo poškropili z larvicidom in adulticidom. V skladu z navodili izvajajo vse potrebne ukrepe, zatrjujejo pristojni.
Kaj je virus zahodnega Nila?
Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas, so zapisali na NIJZ.
WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka. Vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV, so dovzetne za bolezen. Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.
Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica zahodnega Nila).
Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, torej z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni, in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev, svetujejo na NIJZ.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.