Poleti je svetovna zdravstvena organizacija opozarjala, da je vse več dokazov, da se koronavirus po zraku širi na precej večje razdalje, kot so domnevali do zdaj. Skupina več kot 200 znanstvenikov je opozorila, da lahko kapljice v izdihanem zraku, ki so manjše od petih mikrometrov in vsebujejo virus, v zraku obvisijo tudi več ur in se širijo več deset metrov daleč. Ameriški centri za nadzor bolezni pa pravijo, da bi se človek lahko okužil tudi z dotikanjem površin, na primer kovine ali plastike, poroča BBC.
Kaj pravi avstralska študija?
Prejšnji laboratorijski testi so pokazali, da lahko SARS-Cov-2 preživi od dva do tri dni na bankovcih in steklu ter do šest dni na plastiki in nerjavečem jeklu, raziskava avstralske agencije CSIRO pa je pokazala, da je bil virus "izjemno močan" in preživel 28 dni pri 20 stopinjah Celzija na gladkih površinah.
Za primerjavo, virus gripe lahko v enakih okoliščinah preživi 17 dni. Študija, objavljena v Virology Journal, je še pokazala, da je SARS-Cov-2 na višjih temperaturah ostal živ manj časa kot v hladnejših pogojih, saj se je kužnost pri 40 stopinjah Celzija v 24 urah na nekaterih površinah izničila. Ugotovili so še, da se je virus dlje časa zadrževal na gladkih površinah kot pa na prepustnih materialih, npr. tkanini, za katero je bilo ugotovljeno, da se je tam zadržal manj kot 14 dni.
Prav tako znanstveniki opozarjajo, da so raziskave potekale na sobni temperaturi in v popolni temi, virusu so ustvarili popolne laboratorijske pogoje, zato se postavlja vprašanje, ali bi v resničnih življenjskih pogojih tako dolgo sploh preživel.
"Natančna določitev, kako dolgo je virus resnično sposoben preživeti na površinah, nam omogoča natančnejše napovedovanje in ublažitev njegovega širjenja ter boljše varovanje ljudi," je dejal izvršni direktor CSIRO dr. Larry Marshall.
Avtorji študije so dejali, da lahko sposobnost, da SARS-Cov-2 preživi na nerjavečem jeklu pri hladnejših temperaturah, pojasni izbruhe bolezni v mesnih predelovalnih industrijah in hladnih skladiščih, saj je na tisoče delavcev bilo pozitivnih v klavnicah po vsem svetu.
Nesoglasja znotraj stroke
Profesor Ron Eccles iz univerze v Cardiffu je kritiziral študijo in dejal, da izsledki, da bi virus lahko preživel 28 dni, povzroča "nepotreben strah v javnosti". "Po površinah se virusi po kašljanju in kihanju širijo iz sluzi, v to študijo pa človeška sluz kot sredstvo za širjenje virusa ni bila vključena. Sveža sluz predstavlja sovražno okolje za viruse, saj vsebuje veliko belih krvničk, ki proizvajajo encime za uničevanje virusov, lahko pa vsebuje tudi protitelesa in druge kemične snovi za njihovo nevtralizacijo," je dodal. Zato, po njegovem mnenju, nalezljivi virusi v sluzi na površinah preživijo le nekaj ur in ne več dni.
V članku, ki ga je zdravstvena revija Lancet objavila julija, je Emanuel Goldman, profesor mikrobiologije na univerzi Rutgers, dejal, da je "možnost prenosa skozi nežive površine zelo majhna". Temu je pritrdila tudi Monica Gandhi, profesorica medicine na kalifornijski univerzi, ki je dejala, da se koronavirus ni širil po površinah. Covid-19 se širi predvsem po zraku, saj so študije pokazale, da lahko virus ostane kužen v delcih v zraku več kot tri ure, manjša verjetnost pa je, da se bo dlje časa zadrževal na površinah, kot so bankovci in zasloni na dotik.
Nekatere študije so že ocenile sposobnost preživetja koronavirusa na nerjavečem jeklu, kjer so se rezultati razlikovali od omenjene avstralske, saj je virus pri sobni temperaturi preživel manj časa, od treh do 14 dni.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da vsi ti rezultati poudarjajo potrebo po rednem umivanju rok in zaslonov na dotik ter izogibanju dotikom obraza.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.