Ameriški senat naj bi danes glasoval o predlogu demokratov, da bi na sojenju predsedniku Donaldu Trumpu dovolili zaslišanje dodatnih prič na čelu z nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Johnom Boltonom.
Možnosti, da bi s predlogom uspeli, praktično ni. Senator Lamar Alexander, eden od štirih republikancev, ki bi lahko zagotovili dovolj glasov za podporo predlogu, je namreč napovedal, da ga ne bo podprl. To pa utira pot morebitni oprostitvi Trumpa v senatu že danes ali najkasneje v soboto zjutraj po srednjeevropskem času.
Po odgovorih na vprašanja senatorjev je Alexander, ki predstavlja Tennessee, dejal, da so demokrati dokazali, da so bila Trumpova dejanja "neprimerna", da pa "ni potrebe po več dokazih za nekaj, kar je že bilo dokazano" in ne pomeni kršitve, ki bi zahtevala odstavitev predsednika. Meni, da se morajo ljudje na volitvah odločiti, kako se bodo odzvali na predsednikova dejanja.
Vodja senatne demokratske manjšine Chuck Schumer je sicer že v sredo zvečer priznal, da bodo demokrati težko na svojo stran pridobili najmanj štiri republikanske senatorje. Tako je sedaj pričakovati, da bodo senatorji zavrnili dodatne priče in da bo sledilo glasovanje, na katerem bo zaradi republikanske večine Trump oproščen.
Za obsodbo in odstavitev s položaja predsednika ZDA je namreč v 100-članskem senatu potrebnih 67 glasov. Trumpovi republikanci imajo v senatu 53 sedežev in nobenega dvoma ni, kako se bo glasovanje razpletlo.
Predstavniški dom kongresa je decembra potrdil dve točki ustavne obtožbe Trumpa – zaradi zlorabe pooblastil in zaradi oviranja kongresnih preiskav. Pooblastila naj bi Trump zlorabil, ko je zadrževal kongresno potrjeno vojaško pomoč Ukrajini, dokler ne dobi najave preiskave vodilnega predsedniškega kandidata demokratov Josepha Bidna. Kongres pa naj bi oviral s tem, da ni predal zahtevanih dokumentov in je prepovedal vladnim uslužbencem udeležbo na zaslišanjih.
Boltonova knjiga bi utegnila spet zamajati Trumpa
Trumpovi odvetniki v senatu so na sojenju zatrjevali, da Trumpa ni mogoče odstaviti, tudi če bi zlorabil pooblastila in oviral kongres. V to jih je prisilila novica, da nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton v svoji še neobjavljeni knjigi trdi, da mu je Trump sam povedal, da izsiljuje Ukrajino v zameno za preiskavo. Bolton je približno takrat, ko je to izvedel, odstopil. Trump sicer trdi, da ga je odpustil.
Datum izida Boltonove knjige ni jasen, saj mu je Bela hiša prepovedala objavo besedila, ki je bilo predano v varnostni pregled zaradi kršenja zaupnih podatkov.
Če verjame, da je prav, lahko dela, kar hoče?!
Demokrat Adam Schiff je na senatnem sojenju v četrtek opozoril na absurdnost zagovora Trumpovih odvetnikov, da lahko predsednik dela kar hoče, če verjame, da je njegova ponovna izvolitev v nacionalnem interesu.
Trumpov odvetnik Alan Dershowitz je v sredo razburil s trditvijo, da četudi je Trump kriv tega, kar mu očita obtožnica, ga ne morejo odstaviti, ker če verjame, da je njegova ponovna izvolitev v nacionalnem interesu ZDA, potem je imun pred ustavno obtožbo. Ameriški pravniki opozarjajo, da bi po tej logiki lahko Trump teoretično demokratom prepovedal udeležbo na volitvah, če verjame, da bo to pomagalo k njegovi ponovni izvolitvi.
Dershowitz je v četrtek trdil, da ga mediji napačno interpretirajo, drugačne razlage pa ni ponudil.
Za vodjo upraviteljev ustavne obtožbe Schiffa je to nevarno absurden argument, ki pa ni edini. Glavni pravnik Bele hiše Pat Cipollone je zatrdil, da izkoriščanje pomoči tujine za pomoč v domači politični kampanji ni nezakonito, kar je prav tako izvirno svež pravni argument in demokrat Hakeem Jefries iz New Yorka je moral razložiti, da ZDA niso banana republika.
Schiff je nato povzročil salve smeha v senatu, ko je opozoril na povsem svež absurd. Pravniki Trumpovega pravosodnega ministrstva so v četrtek zvezno sodišče prepričevali, naj predstavniškemu domu kongresa ne omogoči dostopa do zahtevanih informacij od vlade za druge preiskave. Argument je bil, da se sodišče ne sme vpletati v spor med zakonodajno in izvršno oblastjo.
Grozil z razkritjem žvižgača
Na sojenju je v četrtek za nekaj razburjenja poskrbel tudi Trumpov zaveznik v senatu Rand Paul iz Kentuckyja, ki je želel objaviti ime žvižgača, ki je pristojnim prijavil vsebino spornega telefonskega pogovora med Trumpom in predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, v katerem ga je Trump prosil za preiskovalno uslugo.
Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki je Trumpovim odvetnikom in tožilstvu v četrtek drugi dan bral vprašanja senatorjev, Paulovega vprašanja ni želel prebrati. Senator je užaljeno zapustil dvorano ter začel jezno tvitati.
Roberts je namreč že prej obvestil vodjo senatne večine Mitcha McConnella, da imena žvižgača ne bo objavil in Randov kolega iz iste države ga je pozval k zadržanosti. Ker izid ustavne obtožbe za McConnella ni vprašljiv, ne vidi nobene potrebe po nepotrebnih izpadih, kot je bil Paulov. Žvižgači, ki spoštujejo pravila, morajo ostati zaščiteni, njihova identiteta pa tajna, je dejal.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.