"Essequibo je naš," sporočajo plakati na ulicah Caracasa na referendumsko nedeljo. Venezuelska vlada je razpisala posvetovalni referendum, da bi preverila, v kolikšni meri javnost podpira njene ozemeljske težnje po spornem, z nafto bogatem delu džungle, s katerim trenutno upravlja Gvajana. 

"Na nas je, da dvignemo zastavo Essequiba in začnemo novo fazo v zgodovinski oživitvi te dežele," je venezuelski predsednik Nicolas Maduro dejal množici, ki se je zbrala na petkovem zborovanju v prestolnici. 

Madurova vlada trdi, da ne išče "podlage" za napad ali priključitev ozemlja, kot se bojijo v Gvajani, nekdanji britanski koloniji. Ne glede na izid glasovanja sicer kratkoročnih sprememb ne bo, saj je referendum nezavezujoč, prebivalci Essequiba pa ne sodelujejo na referendumu. 

Toda napetosti med obema sosedama vztrajno naraščajo vse od septembra, ko je gvajanska vlada organizirala dražbo, na kateri so se naftne družbe potegovale za dovoljenja za raziskovanje voda Essequiba. Ta poteza in nedavno odkritje nove velike zaloge nafte sta še povečala pritisk na venezuelsko vlado. Gvajana ima sicer podobne količine zalog nafte kot Kuvajt, poroča France24. 

Madurova vlada je v zadnjem času zaostrila retoriko in na območju izvajala vojaške vaje, naslednji korak pa je storila tudi Brazilija, ki je okrepila prisotnost svojih vojakov v bližini meje z Venezuelo, češ da je "zaskrbljena zaradi napetega ozračja". 

Gre sicer za 159.500 kvadratnih kilometrov veliko regijo, ki predstavlja dve tretjini celotnega ozemlja Gvajane. Tam živi 125.000 od skupno 800.000 Gvajancev. 

Caracas trdi, da je reka Essequibo na vzhodu regije naravna meja med državama, kot je bila leta 1777 določena pod špansko oblastjo. Prepričani so, da si je Združeno kraljestvo v 19. stoletju neupravičeno prilastilo venezuelsko ozemlje. Gvajana na drugi strani poudarja, da je bila meja določena v času britanske kolonije in jo je leta 1899 potrdilo tudi mednarodno arbitražno sodišče. Temu je prikimalo tudi meddržavno sodišče (ICJ), ki je najvišji sodni organ Združenih narodov. 

Gvajanci so pozvali ICJ, naj blokira referendum, češ da pomeni kršitev mednarodnega prava. ICJ je v petek Caracas pozval, naj ne sprejema nobenih ukrepov, ki bi spremenili status quo, referenduma pa niso omenjali. 

"Verjamemo, da bi morala biti pravica, ne sila, razsodnik mednarodnih sporov," je na podnebni konferenci ZN v Združenih arabskih emiratih poudaril gvajanski predsednik Irfaan Ali. Maduro je kasneje napadel Alija in ga označil za "nepremišljenega" in "predrznega", hkrati pa obtožil, da dela za ameriškega energetskega velikana ExxonMobil. 

Pet vprašanj

Venezuelci bodo na današnjem referendumu glasovali o petih vprašanjih, vključno s predlogom za ustanovitev venezuelske province, ki bi se imenovala "Gvajana Essequibo", tamkajšnji prebivalci pa bi prejeli venezuelsko državljanstvo. 

Maduro pričakuje, da bodo volivci podprli njegove predloge, opozicijski politiki pa so glede referenduma na splošno zadržani. 

Venezuela ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, a so njihov naftni sektor močno prizadele obsežne ameriške sankcije. ZDA so nedavno predlagale omilitev sankcij v zameno za "svobodne" in "poštene" volitve leta 2024, na katerih bi lahko kandidirala tudi opozicijska kandidatka Maria Corina Machado. 

Številni analitiki vidijo referendum kot Madurov načrt za odvračanje pozornosti od pozivov k svobodnim volitvam. Skrbi jih tudi, kaj namerava predsednik storiti, če bo referendum uspešen. 

"Nič ni močnejšega za preusmerjanje pozornosti kot močna, privlačna tema, ki nagovarja patriotska čustva," je za BBC dejala varnostna poznavalka Rocio San Miguel. Opozorila je, da bi lahko nekatera referendumska vprašanja, če bodo potrjena, Madurovi vladi dala moč, da potencialno celo sproži oborožen napad.