Napetosti med državama in v širši regiji naraščajo, potem ko je Venezuela v začetku meseca izvedla referendum o priključitvi pokrajine, ki zajema kar dve tretjini ozemlja Gvajane in za katero Caracas trdi, da mu je bila nezakonito odvzeta pred več kot sto leti. Venezuelska vlada je poročala o velikanskem uspehu referenduma, česar pa neodvisno ni bilo mogoče potrditi.

Kot piše v tristranski izjavi, državi "ne bosta v nobenih okoliščinah grozili s silo ali jo uporabili". Dogovorili sta se za reševanje spora v skladu z mednarodnim pravom, nista pa dosegli soglasja o organu, pristojnem za reševanje ozemeljskega spora. Gvajana kot pristojno telo vidi Meddržavno sodišče, Venezuela pa se s tem ne strinja.

Voditelja sta se dogovorila za nadaljnja usklajevanja in tudi srečanje čez tri mesece v Braziliji, katere voditelj Luis Inacio Lula da Silva bi lahko deloval kot posrednik. Nicolas Maduro je v izjavi na omrežju X sestanek označil za "odličen dan dialoga". 

Venezuela je oživela pritiske na Gvajano, potem ko je ta začela izdajati dovoljenja naftnim podjetjem za raziskovanje in izkoriščanje 160.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. "Gvajana ima vso pravico, da omogoča vlaganja ali partnerstva, izdajo dovoljenj in koncesij na našem suverenem ozemlju," je po srečanju z Madurom dejal Ali.

Maduro je državno naftno podjetje Venezuele prav tako pooblastil za izdajo dovoljenj naftnim podjetjem za izkoriščanje nafte v Essequibu in govori o skorajšnji ustanovitvi venezuelske pokrajine. Ali to opredeljuje kot veliko grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.

Gvajana je prosila za posredovanje Varnostni svet ZN, lahko pa računa tudi na podporo ZDA. Brazilski predsednik da Silva je Madura posvaril pred enostranskimi ukrepi, ki lahko poslabšajo položaj. Brazilija, ki meji na obe državi, je tudi povečala pripravljenost svoje vojske.