Trumpove carine stresle borze, indeksi potonili: 'Borili se bomo do bridkega konca'

Donald Trump je v ponedeljek novinarjem v Beli hiši povedal, da za Kanado in Mehiko ni več možnosti, da bi se izognili carinam, ki jih uvaja zaradi dotoka sintetičnih mamil in migrantov.

Trump je po nastopu mandata uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, v ponedeljek je temu dodal še deset odstotkov. Napovedal je, da bodo aprila začele veljati višje carine na uvoz kmetijskih pridelkov v ZDA, z uvedbo carin pa grozi tudi EU. Že prej je podpisal izvršni ukaz, da bo uvedel vzajemne carine z vsemi državami sveta.

Potrditev uvedbe carin je povzročila velike padce newyorških borznih indeksov. Dow Jones je včerajšnji dan končal z 1,4-odstotnim padcem, indeks S&P je padel za 1,75 odstotka, Nasdaq pa za 2,6 odstotka. 

Gospodarstveniki ob tem napovedujejo težave za ameriško avtomobilsko in gradbeno industrijo ter rast inflacije. Vse skupaj se bo poslabšalo, ko bodo druge države začele uvajati povračilne carine.

Trump zavrača očitke, da bodo njegovi ukrepi povzročili gospodarsko škodo ameriškim podjetjem. "Kar bodo morali storiti, je zgraditi svoje avtomobilske tovarne in druge stvari v ZDA, v tem primeru nimajo nobenih carin," je dejal Trump. 

Kitajska napovedala povračilne ukrepe

Kitajska je napovedala 15-odstotne carine na uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov iz ZDA, vključno s piščanci, pšenico, koruzo in bombažem. Na druge, kot so soja, svinjina, govedina, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, pa je uvedla 10-odstotne carine. Carine bodo v veljavo stopile v ponedeljek, poroča britanski BBC.

S tem bodo v Pekingu udarili po ameriških sektorjih, katerih glavni trg je prav Kitajska, četudi je tovrstni ameriški izvoz v drugo največje gospodarstvo na svetu v zadnjih dveh letih doživel do 20-odstotni padec. Ameriška carinska politika po navedbah kitajskih oblasti škoduje večstranskemu trgovinskemu sistemu, povečuje breme za ameriška podjetja in potrošnike ter spodkopava temelje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in ZDA.

Kot je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian, so kitajski protiukrepi potrebni za zaščito kitajskih pravic in interesov. Pritisk, prisila in grožnje po njegovih besedah niso pravi način za soočanje s Kitajsko in Pekingom. ZDA je zato svetoval, naj se vrnejo na pot dialoga in sodelovanja.

Ob tem so se v Pekingu zavezali, da se bodo v primeru, da bodo ZDA stopnjevale trgovinsko vojno, "borili do bridkega konca". "Če bodo ZDA vztrajale pri carinski vojni, trgovinski vojni ali katerikoli drugi vojni, se bo kitajska stran z njimi borila do bridkega konca," je poudaril Lin.

'Kanada se bo odzvala kot še nikoli doslej'

Tudi v Kanadi napovedujejo povračilne carine. "Kanada ne bo pustila, da ta neupravičena odločitev ostane brez odgovora," se je odzval kanadski premier Justin Trudeau. Premier zvezne države Ontario Doug Ford je napovedal, da se bo "Kanada odzvala kot še nikoli doslej".

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly je novinarjem povedala, da namerava Ottawa uvesti povračilne carine na uvoz iz ZDA v vrednosti 155 milijard kanadskih dolarjev (102 milijardi evrov), pri čemer bo prva tranša v višini 30 milijard dolarjev (približno 20 milijard evrov) pripravljena takoj. Gre za carine na uvoz blaga, kot so testenine, oblačila in parfumi.

Dodala je, da so Trumpove carine eksistencialna grožnja za njeno državo, zaradi katere je v nevarnosti več tisoč delovnih mest. 

Kanadski premier je na nedeljskem vrhu v Londonu poudaril, da Kanada ni glavni problem pri dotoku nezakonitega fentanila v ZDA. Statistični podatki kažejo, da le en odstotek celotne količine fentanila, zaseženega v ZDA, prihaja iz Kanade. 

S povračilnimi carinami se bo odzvala tudi Mehika, je danes napovedala mehiška predsednica Claudia Sheinbaum. Kot je ocenila, za ocarinjenje mehiškega izvoza glede na sodelovanje v prizadevanjih za boj proti tihotapljenju mamil ni bilo nobenega razloga.

"Danes želim jasno povedati, da bomo vedno iskali rešitev v pogajanjih," je Sheinbaum dejala na novinarski konferenci. "Toda enostranska odločitev, ki so jo sprejele ZDA, vpliva na domača in tuja podjetja, ki delujejo v naši državi. In vpliva na naše ljudi. Zato smo se odločili odgovoriti s carinskimi in necarinskimi ukrepi," je pojasnila. Podrobnosti naj bi predstavili v nedeljo.

Mehiška predsednica je ob tem Washington obtožila žaljenja in obrekovanja mehiške vlade. Bela hiša je namreč odločitev za carine pojasnjevala tudi z izjavo, da je mehiška vlada kriminalnim kartelom omogočila varna zatočišča.

Trudeau Trumpove carine označil za neumne

 Kanadski premier Justin Trudeau je danes uvedene carine na uvoz kanadskega blaga v ZDA označil za neumno potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Meni, da gre za Trumpov poskus uničenja kanadskega gospodarstva, da bi ZDA lažje prevzele državo.

"ZDA so danes sprožile trgovinsko vojno proti Kanadi, obenem pa govorijo o pozitivnem sodelovanju z Rusijo, pomirjanju Vladimirja Putina - lažnivega morilskega diktatorja. Kako je lahko to smiselno? Kanadčani so razumni. Smo vljudni. Od boja ne bomo odstopili," je dejal Trudeau.

V izjavi za javnost, ki so jo prenašale svetovne televizije, je napovedal takojšnje 25-odstotne carine na okrog 30 milijard dolarjev vrednega uvoza iz ZDA ter v 21 dneh njihovo razširitev na preostalih 125 milijard dolarjev uvoženih izdelkov iz ZDA.

"Ne boste me videli, da se pogosto strinjam s časopisom Wall Street Journal, ampak tokrat se moram. Donald, to je velika neumnost," je s pogledom naravnost v kamere ameriškemu predsedniku sporočil Trudeau.

Na vprašanje, zakaj se je Trump odločil za carine, pa je Trudeau ugibal, da gre za poskus uničenja kanadskega gospodarstva za lažjo priključitev ZDA. Trump je doslej nekajkrat omenil, da bo Kanada postala 51. zvezna država ZDA.

Nekaj ur pozneje se je Trump odzval z grožnjo, da bo še dodatno zvišal carine na kanadsko blago. "Prosim, pojasnite kanadskemu premierju Trudeauju, da se bodo naše vzajemne carine takoj povišale za enak znesek, kot bo uvedel povračilne carine za ZDA," je ameriški predsednik zapisal v objavi na svoji platformi Truth Social.

Trump je uvedbo carin proti sosednjima državama, s katerima imajo ZDA veljaven sporazum o prosti trgovini, utemeljil s tem, da čez mejo prihajajo sintetična mamila, kot je fentanil in nezakoniti priseljenci.

Trudeau je pojasnil, da je kanadska meja zelo varna, pri čemer dobro sodelujejo z ZDA, čeznjo pa prihaja veliko manj kot odstotek vsega fentanila in vseh nezakonitih priseljencev v ZDA iz tujine.

Ob napovedi pritožbe na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) je dejal, da bodo carine ostale, dokler ZDA ne bodo ukinile svojih.

Evropske borze začele s padci

Indeksi na osrednjih evropskih borzah se so ob uveljavitvi ameriških carin na uvoz iz Mehike, Kanade in Kitajske gibljejo v minusu. Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 9.30 na 1,44 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.

Pariški CAC 40 se je znižal za 1,13 odstotka, frankfurtski DAX pa za 1,48 odstotka, medtem ko je bil zunaj območja z evrom londonski indeks FTSE 100 0,54 odstotka pod izhodiščem.

"Na trgu obstajajo dvomi o dolgotrajnosti teh carin," je dejal analitik pri Deutsche Bank Jim Reid.

V luči bojazni, da bo naslednja tarča dodatnih ameriških carin EU, je francoski gospodarski minister Eric Lombard že napovedal, da bo unija težka pogajalka. "Smo v zahtevnih pogajanjih, a doseči moramo uravnotežen dogovor, ki bo zaščitil naša gospodarstva," je dejal. 

Vrednost evra je v primerjavi z dolarjem zrasla. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 9.30 za en evro odšteti 1,0512 dolarja, kar je 0,30 odstotka več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja.

Tudi azijske borze so današnje trgovanje končale v rdečem. Na tokijski borzi je osrednji indeks Nikkei 225 nazadoval za 1,20 odstotka. Hongkonški Hang Seng se je znižal za 0,28 odstotka, singapurski STI za 0,34 odstotka in seulski Kospi za 0,15 odstotka. Šanghajski SSE Composite se je medtem okrepil za 0,22 odstotka.