"Ukrajina ima vso pravico braniti svoje meje. To ni strateško orožje in ne predstavlja grožnje Rusiji, namenjeno je samoobrambi," je poudaril Wallace. Dodal je, da je sveženj mednarodnih sankcij že pripravljen, v kolikor bi se Rusija odločila za kakršno koli destabilizacijsko delovanje v Ukrajini.
"Še vedno upam, da bo diplomacija zmagala. Predsednik Putin se mora odločiti, ali bo izbral diplomacijo in dialog ali konflikt in posledice," je dejal.
Ukrajinski veleposlanik v Veliki Britaniji Vadim Pristaiko je pozdravil dobavo orožja, izrazil pa je tudi skrb, ker Ukrajina ni članica zveze NATO. "Želeli smo biti v NATO (...), toda soočeni smo z največjo vojsko v Evropi in ostajamo sami," je povedal v ponedeljek zvečer.
Rusija je medtem obtožila države zveze NATO, da Ukrajino oskrbujejo z orožjem in da ZDA v regiji spodbujajo napetosti. Glavna zahteva Rusije je ustaviti širitev zveze NATO na vzhod, kot je nedavno dejal tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
V Moskvi so bili danes kritični do pošiljanja orožja Ukrajini. "To je izredno nevarno in ne prispeva k zmanjšanju napetosti," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vse to povečuje skrbi Rusije, da bi v Ukrajino lahko prišlo orožje različnih dobaviteljev, pri čemer pogosto ne gre za defenzivno, ampak ofenzivno orožje, se je na izjave britanskega obrambnega ministra odzval Peskov.
Medtem sicer tudi druge države zveze NATO pripravljajo različne oblike vojaške pomoči Ukrajini. Po poročanju kanadske mreže Global News in tujih tiskovnih agencij naj bi Kanada v državo napotila majhen kontingent specialnih sil, v ZDA pa je skupina senatorjev Ukrajini obljubila solidarnost in orožje, vključno s protitankovskimi raketami javelin, raketami stinger in čolni.
Lavrov opozoril, da Moskva čaka na odgovor Zahoda glede varnostnih zahtev
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v Moskvi dejal, da Rusija pred nadaljevanjem pogovorov o ukrajinski krizi čaka na odgovor glede svojih zahtev po varnostnih jamstvih, ki jih je nedavno predložila ZDA in Natu. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se je zavzela za čim prejšnjo obnovitev pogovorov o ukrajinskem konfliktu.
"Sedaj čakamo na odgovore na naše predloge, kot so nam obljubili, da bi nadaljevali pogovore," je dejal Lavrov na skupni novinarski konferenci z Baerbockovo. "Upajmo, da se bodo pogovori nadaljevali," je še dejal.
"Pripravljeni smo na resen dialog o obojestranskih dogovorih in korakih, ki bodo vsem v Evropi prinesli več varnosti," je glede ruskih zahtev po varnostnih jamstvih dejala Baerbockova, ki je bila danes na obisku v Moskvi pri Lavrovu. To je bilo njuno prvo osebno srečanje, v središču pogovorov pa so bili napeti odnosi z Rusijo tako na evropski kot na dvostranski ravni.
Pri tem se je nemška zunanja ministrica zavzela za čim prejšnjo obnovitev mirovnih pogovorov o rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. To je pomembno za varnost v Evropi, je poudarila.
Moskva je prejšnji mesec od ZDA in Nata v zameno za zmanjšanje napetosti na meji z Ukrajino zahtevala varnostne zaveze, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod in da ne bo prišlo do nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.
Te varnostne zahteve Rusije so bile tudi v središču pogovorov med predstavniki Rusije ter ZDA, Nata in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) minuli teden, ki so potekali v senci naraščajočih napetosti zaradi morebitne ruske vojaške grožnje Ukrajini. Lavrov je po pogovorih Zahodu očital pomanjkanje odzivnosti in opozoril, da Moskvi zmanjkuje potrpljenja.
Ukrajina in Rusija sicer druga drugi očitata kršitve dogovora iz Minska, mirovnega načrta za rešitev ukrajinskega konflikta. Baerbockova je priznala, da obstajajo različni pogledi na dogovor, vendar si bo, kot je dejala, prizadevala, da bi čim prej znova prišlo do srečanja v tem formatu.
Baerbockova se je v ponedeljek mudila v Kijevu, kjer je obljubila svojo podporo Ukrajini. Dejala je, da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila varnost Ukrajine.
ZDA verjamejo, da je Rusija pripravljena na napad na Ukrajino
Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je pred petkovim srečanjem državnega sekretarja Antonyja Blinkena z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi danes dejala, da je Rusija že pripravljena, da lahko vsak trenutek napade Ukrajino. Psakijeva je še dejala, da je položaj najbolj resen doslej in skrajno nevaren.
Prav na pogovorih v Ženevi bo Blinken skušal z Lavrovom ugotoviti, ali obstaja diplomatski izhod oziroma neko skupno stališče glede rešitve ukrajinske krize, je še dejala Psakijeva.
Tiskovna predstavnica Bele hiše je tudi zagotovila, da bodo v primeru invazije Rusije, ki je že zavzela Krim in podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, sledile resne gospodarske posledice. "Na mizi so vse opcije," je dejala.
Za napetosti je obtožila ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav Kremelj zanika, da bi pripravljal napad na Ukrajino. "Upamo, da se bo odločil za diplomatsko pot. Obstaja tudi druga pot in od Rusije je odvisno, za katero pot se bo odločila. Če se ne odloči za diplomatsko pot, bodo posledice zelo resne," je dejala.
ZDA skupaj z evropskimi zaveznicami ne nameravajo odgovoriti na morebiten napad na Ukrajino z vojaško silo, vendar naj bi bile gospodarske sankcije najostrejše doslej. Ena od posledic bi lahko bila zaustavitev projekta plinovoda Severni tok 2 iz Rusije do Nemčije, ki je dokončan, vendar plinovod še ne deluje. Blinken danes potuje v Ukrajino, nato še v Nemčijo in Švico.
KOMENTARJI (333)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.