Večina Švedov nasprotuje sežiganju verskih besedil, a praksa se nadaljuje

V raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Kantar Public, je 53 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi moralo biti javno sežiganje svetih spisov katere koli vere prepovedano, 34 odstotkov jih je odgovorilo, da bi moralo biti dovoljeno, 13 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. V primerjavi s februarjem, ko je Kantar isto vprašanje zastavil v raziskavi za švedsko televizijsko mrežo TV4, se je število tistih, ki želijo prepovedati takšna dejanja, povečalo za 11 odstotkov.

Nova raziskava je bila objavljena v četrtek sredi viharnih protestov, s katerimi se Švedska sooča, odkar je prejšnji teden dovolila moškemu, ki naj bi bil kristjan iz Iraka, da je na dan Eid-al-Adha pred mošejo v Stockholmu zažgal Koran.

Številne vlade, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu, so javno obsodile to dejanje, predsednik pakistanske vlade pa je v petek pozval k protestom po vsej državi. Papež je dejal, da je zaradi sežiga jezen in zgrožen. Združeni narodi naj bi se kmalu sestali, da bi razpravljali o incidentu. Toivo Sjoren, vodja oddelka za javno mnenje pri podjetju Kantar Public, je za SVT povedal, da je ta globalni odziv morda vplival na spremembo javnega mnenja.

Sežig Korana je prispeval k temu, da Turčija zavira prizadevanja Švedske za vstop v zvezo Nato, ki jo je začela po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 v polnem obsegu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč Švedsko zaradi sežiganja prejšnji teden javno okrcal. "Arogantne zahodnjake bomo naučili, da žaljenje svetih vrednot muslimanov ni svoboda izražanja," je dejal.

Tudi nekateri liberalni komentatorji na Švedskem trdijo, da bi bilo treba proteste obravnavati kot sovražni govor, ki je v tej državi prepovedan, če je usmerjen proti etnični ali rasni pripadnosti. Mnogi na Švedskem pa pravijo, da mora biti kritika vere, tudi če jo verniki štejejo za žaljivo, dovoljena in da se mora Švedska upreti pritiskom za ponovno uvedbo zakonov o bogokletju, ki so jih v tej pretežno luteranski, a zelo sekularizirani skandinavski državi opustili že pred desetletji.

Ampak četudi večina Švedov nasprotuje sežiganju verskih besedil, nič ne kaže na to, da bi se ta praksa končala. Policija je letos že zavrnila prošnjo za dva požiga Korana, vendar je pritožbeno sodišče pozneje te odločitve razveljavilo.

Švedska vlada je prav tako obsodila "islamofobno" dejanje, potem ko je Organizacija islamskih držav pozvala k ukrepom za preprečevanje oskrunitve muslimanske svete knjige v prihodnje.

"Sežiganje Korana ali katerega koli drugega svetega besedila je žaljivo in nespoštljivo dejanje ter jasna provokacija. Za izraze rasizma, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti ni prostora na Švedskem ali v Evropi," je v odzivu na zadnji sežig zapisalo švedsko zunanje ministrstvo. Sicer so pa hkrati dodali, da imajo ustavno zaščiteno pravico do svobode zbiranja, izražanja in demonstracij. 

Švedska lahko sprejme zakon o hujskanju proti etničnim skupinam, vendar le za omejitev tega, kaj se lahko govori in kje lahko pride do zažiganja. Za popolno prepoved zaničevanja svetih spisov bi bilo treba ponovno uvesti zakon, ki ga je Švedska opustila v 70. letih prejšnjega stoletja.

SVT je v sredo razkrila, da so bile policiji predložene tri nove prošnje za sežig verskih spisov. Ena od vlog, ki jo je vložila ženska, stara 50 let, je zahtevala, da se ji dovoli sežig Korana pred mošejo v glavnem mestu Stockholm v najkrajšem možnem času.

Druga prošnja, ki jo je vložil moški, star 30 let, je zahtevala, da se mu 15. julija dovoli sežig Tore in Svetega pisma pred izraelskim veleposlaništvom. Zapisal je, da bo to dejanje odgovor na sežig Korana prejšnji teden in simbolično zbiranje zaradi svobode govora.

Švedska je zaskrbljena, da razmere začenjajo spominjati na jezo, s katero se je Danska leta 2006 soočila v muslimanskih državah po objavi časopisnih karikatur preroka Mohameda. Danski konzulati in veleposlaništva so bili požgani, karikaturistom pa so radikalni islamisti grozili s smrtjo. Poskusi danskih uradnikov, da bi pojasnili, kako so takšne karikature zaščitene s svobodo govora, so bili v muslimanskem svetu zavrnjeni.