Policistu, ki je umoril Georgea Floyda, grozi hujša kazen

Sodni dokumenti, vsebino katerih so objavili ameriški mediji, razkrivajo, da je policist Derek Chauvin sedaj obtožen umora druge stopnje. V primeru, da ga bo sodišče spoznalo za krivega, bo njegova zaporna kazen precej daljša od 13 let, poročajo v ZDA.  Za sodelovanje pri umoru so obtoženi tudi ostali trije policisti J. Alexander Kueng, Thomas Lane in Tou Thao. 

Z vse hujšimi obtožbami (svetovne) javnosti pa se sooča ameriški predsednik. Vedenje Donalda Trumpa pri soočanju z valom nezadovoljstva, ki je zajelo ZDA je naletelo na številne obsodbe svetovnih voditeljev. Tako je kanadski premier Justin Trudeau ob vprašanju, kaj si misli o Trumpovem ravnanju ob protestih, najprej obmolknil, nato pa povedal, da z "grozo in tesnobo" opazuje dogajanje pri južnih sosedih. Ravnanje Trumpa, a tudi ameriške policije v primeru smrti Georgea Floyda, so obsodili tudi nekateri evropski politiki. Teh sentimentov sicer ne deli slovenskih predsednik vlade Janez Janša, ki je na Twitterju delil posnetek ameriške televizije Fox News, kjer voditelj Tucker Carlson protestnike označuje za nasilneže.

Hamenej: Uboj Floyda kaže pravi obraz ZDA

Uboj Afroameričana Georgea Floyda, ki je podlegel policijskemu nasilju, kaže "pravi obraz" ZDA, je danes dejal iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. "Dejstvo, da je policist hladnokrvno s kolenom pritiskal na vrat temnopoltega moškega, dokler ni umrl, in da so drugi policisti to zgolj opazovali, ni nič novega," je Hamenej povedal v televizijskem nagovoru.

"To je pravi obraz Amerike, to je vedno počela po vsem svetu - v Afganistanu, Iraku, Siriji in drugih državah, pred tem pa v Vietnamu," je poudaril. "To je običajno ravnanje ZDA, to je pravi obraz njihovega režima," je dodal.

"To je resničnost, ki je bila vedno zakrita, a ni nič novega," je še povedal v nagovoru ob 31. obletnici smrti svojega predhodnika ajatole Ruhole Homeinija. Tako se iz sveta še naprej vrstijo kritike na račun ZDA, kjer je smrt temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl v začetku preteklega tedna zaradi policijskega nasilja med aretacijo, sprožila množične proteste. Te pogosto spremljajo nasilje, požiganje in plenjenje.

Rasizem jasno obsodila britanska policija in papež Frančišek

Vodstvo britanske policije je medtem v izjavi za javnost izpostavilo, da jih je dogajanje v zadnjih dneh v ZDA "osupnilo". Priznali so, da imajo tudi v Veliki Britaniji še "nekaj dela", da izboljšajo razmere in izkoreninijo rasizem. "Delamo na tem," so obljubili najvišji predstavniki britanske policije. 

Papež Frančišek pa je v današnjem odzivu na Floydovo smrt poudaril, da "rasizma ne smemo tolerirati". Je pa hkrati obsodil nasilje na protestih. Dodal je, da dogajanje v zadnjih dneh v ZDA spremlja z zaskrbljenostjo, Floydovo smrt pa je označil za tragično. Dejal je, da moli zanj in vse, ki so izgubili življenje zaradi "greha rasizma", žalujoče družine ter narodno spravo in mir.

Obrambni minister o napadu vojske na mirne protestnike: Prinesli so me okrog

Obrambni minister Mark Esper pa je razkril ozadje ponedeljkovega napada vojske in policije na protestnike, ki so mirno protestirali pred Belo hišo. Po njegovih besedah ga je Trump skupaj z načelnikom štaba združenih poveljstev Markom Milleyjem povabil na sprehod do cerkve svetega Janeza, kjer se je predsednik fotografiral s svetim pismom in potem odpravil nazaj domov. Policijske in vojaške enote so takrat napadle mirne protestnike, zbrane pred Belo hišo, in jih pregnale stran s solzivcem, konji, gumijevkami in ščiti ter gumijastimi naboji.

Esper je v sinoči za televizijo NBC priznal, da so ga "prinesli okrog". Predsednik naj bi mu povedal, da gredo pogledat škodo zaradi protestov in obiskat vojake na terenu. Ukaz za napad na protestnike je po predsednikovem navodilu izdal pravosodni minister Bill Barr.

Kongresnike obeh strank je začela skrbeti Trumpova grožnja, da bo obudil zakon proti vstaji v ZDA in poslal vojsko na ulice. Vodilni republikanec v odboru za oborožene sile predstavniškega doma Mac Thornberry je dejal, da lahko vojaki postanejo politično orodje, kar je zelo nevarno. Predsednik odbora demokrat Adam Smith pa je Esperja in Milleyja pozval, naj se oglasita na zaslišanju v odboru in povesta svoje mnenje o vse bolj avtokratskem vedenju rumpa.

Esper je kasneje dejal, da ne podpira uporabe aktivnih enot ameriške vojske za zatiranje protestov po ZDA, kar je v nasprotju z izjavami vrhovnega poveljnika vojske predsednika ZDA. Esper meni, da bi takšna rešitev prišla v poštev le kot skrajni izhod v sili v najresnejših primerih.

"Trenutno nismo tam in ne podpiram obuditve zakona proti vstaji," je dejal minister za obrambo, ki je že v torek razložil, da se ni zavedal, da ga bo Trump skupaj z načelnikom štaba združenih poveljstev Markom Milleyjem v ponedeljek uporabil kot statista za fotografiranje s svetim pismom po napadu na mirne protestnike pred Belo hišo.

"Floydova smrt je grozljiv zločin. Policisti, ki so bili na kraju dogodka, morajo odgovarjati za umor. To je tragedija, ki se prevečkrat ponavlja. Z globokim sočutjem želim izraziti sožalje družini in prijateljem Georgea Floyda v svojem imenu in v imenu Pentagona. Rasizem v ZDA je realnost in moramo storiti vse, da to priznamo, se s tem soočimo in ga izbrišemo," je še dejal minister za obrambo ZDA.

Protesti preteklo noč potekali mirnejše

Po ZDA so se tudi preteklo noč nadaljevali protesti. Tokrat so potekali brez večjih izgredov, ropanja in požigov. Policija je park Lafayette v Washingtonu, v katerem se že desetletja zbirajo protestniki, zagradila z visoko ograjo iz žice in protestniki so tako lahko malce dlje od Bele hiše, kot so bili do zdaj.

Večina protestnikov je celo pazila na maloštevilne, ki so skušali s provokacijami opozoriti nase ali izzvati policijsko posredovanje. Po nastopu policijske ure je ob ograji ostalo le še nekaj sto ljudi, ki so zmerjali oddaljeni kordon policije in vojske okrog Bele hiše.

Trump je v torek vpoklical okoli 700 pripadnikov 82. zračne divizije ameriške vojske, ki so jih namestili v dve vojaški bazi blizu prestolnice za morebitno posredovanje po ulicah Washingtona. Pentagon ima v pripravljenosti za mobilizacijo še okoli 1400 vojakov oboroženih z bajoneti in drugo opremo.

Protesti so se nadaljevali v Miamiju, Los Angelesu, Chicagu, Richmondu, Atlanti in številnih drugih mestih, ki so razglasila policijske ure. V Zahodni Virginiji pa so odpustili policista, ki je na družbenih medijih objavil namero streljanja na protestnike in željo, da se vozi čez njih z avtomobilom, dokler ta ne bi "crknil".

Več kot polovica Američanov meni, da je Trump rasist

Anketa organizacij Yahoo News in YouGov, ki je bila na nacionalni ravni izvedena 29. in 30. maja, pa je pokazala, da 52 odstotkov Američanov meni, da je predsednik ZDA Donald Trump rasist, 37 odstotkov pa jih meni, da ni.

Prav tako 54 odstotkov Američanov meni, da bi moral Trump prenehati s tvitanjem, 33 odstotkov pa jih meni, naj tvita naprej.

Strankarska razdeljenost odgovorov udeležencev ankete je predvidljiva, ker so demokrati proti Trumpu, republikanci pa na njegovi strani, zato je pomembnejši odziv neodvisnih, med katerimi jih ima Trumpa za rasista 56 odstotkov, konca njegovega tvitanja pa si jih želi 60 odstotkov.

Okrog 47 odstotkov vseh udeležencev ankete meni, da je bila odločitev Twitterja, da Trumpovim objavam dodaja povezave na dejstva, pravilna. Nasprotnega mnenja jih je 37 odstotkov.

Kar 85 odstotkov udeležencev ankete pa meni, da bi moral Twitter imeti enaka pravila za vse uporabnike, ne glede na to, ali gre za voditelje ali navadne ljudi. Le 15 odstotkov jih je mnenja, da so politični voditelji nekaj posebnega in zanje pravila ne bi smela veljati.

"Amerika ni bojno polje. Naši državljani niso sovražnik"

Upokojeni visoki častniki ameriške vojske medtem izražajo nasprotovanje ideji predsednika Trumpa, da nad protestnike proti policijskemu nasilju pošlje vojsko. Aktivni častniki na drugi strani idej in dejanj vrhovnega poveljnika ne morejo kritizirati, ampak lahko le ubogajo ukaze.

"Amerika ni bojno polje. Naši državljani niso sovražnik," je na vse bolj vročo bojno retoriko Trumpa odgovoril upokojeni načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general marincev Martin Dempsey. Neimenovani aktivni častnik pa je za Reuters povedal, da bo Trump povzročil nepopravljivo škodo ugledu vojske, če jo res pošlje na ulice. "Predsedniki prihajajo in odhajajo, vojska pa ostane," je dejal.

Vojaške strokovnjake Trumpova retorika skrbi, saj se zavedajo, da so vojaki izurjeni za pobijanje sovražnika, ne pa za vzpostavljanje reda in miru v ameriških mestih. Predsednikove napadalne izjave posredno škodijo tudi ugledu vojske, ker iz nje delajo podpornika njegove politične agende. Naloga vojske po ameriški ustavi je, da ščiti ameriške državljane pred tujim sovražnikom, ne pa same pred sabo.

Po zveznih državah so doslej mobilizirali več kot 20.000 pripadnikov nacionalnih gard posameznih zveznih držav, ki so neke vrste vojske, sestavljene iz lokalnih ljudi pod poveljstvom guvernerjev držav. Gre za domačine, ki lahko pomagajo policijam. V primeru velike nevarnosti si jih lahko prisvoji tudi predsednik ZDA, česar pa si razen Trumpa zaenkrat ne želi nihče.

Nekdanji predsednik Bush podprl protestnike

Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je v torek opozoril na problem rasizma v ZDA in dejal, da mu je surova zadušitev temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu s strani policista povzročila veliko bolečino. Izrazil je podporo protestom, ki so izbruhnili ne le po ZDA ampak tudi po vsem svetu. Obenem pa je obsodil nasilje na protestih.

Bush je dejal, da se doslej ni oglasil, ker meni, da ni trenutek za njegova predavanja, ampak za poslušanje. Vendar pa mora opozoriti na to, da se številne temnopolte Američane še vedno nadleguje in ogroža v njihovi lastni domovini. "Doktrina in navade rasne nadvlade, ki je nekoč skoraj razdvojila državo, jo danes še vedno ogroža," je sporočil Bush mlajši.

Izrazil je podporo protestom, a obenem obsodil nasilje, ker "ropanje ni osvobajanje, uničevanje pa ni napredek". Do trajnega miru je mogoče priti le na miroljuben način, vendar pa ga ne bo brez resnično enake pravice za vse. Bush razume, da so skrbi, ki se izražajo na protestih, globoko ukoreninjene.

"Ta tragedija skupaj z drugimi podobnimi zastavlja vprašanje, kako naj končamo sistemski rasizem v naši državi. Edini način je, da poslušamo tiste, ki trpijo in žalujejo. Tisti, ki želijo te glasove utišati, ne razumejo, kaj pomeni Amerika ali kako lahko postane boljša," je dejal Bush.

V Parizu spopadi med policijo in protestniki zaradi smrti

V Parizu so v torek izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki so se zbrali kljub prepovedi shoda zaradi smrti temnopoltega moškega med policijskim priporom leta 2016. Protestov se je udeležilo približno 20.000 ljudi. Nekateri med njimi so se spopadli s policijo in klicali podobna gesla, ki jih je slišati na trenutnih protestih v ZDA.

Med spopadi v francoskem glavnem mestu je prišlo do uporabe solzivca in gumijastih nabojev, prav tako so zagorele številne barikade in po zraku leteli različni predmeti. Manjše proteste so pripravili tudi v mestu Lille na severu države, Marseillu na jugu države ter Lyonu v osrednji Franciji. V Lillu se je zbralo okoli 2500 protestnikov, v Marseillu 1800 in Lyonu 1200.

V Parizu so se protestniki v torek pozno popoldan zbrali pred enim od sodišč, kljub prepovedi zbiranja več kot deset ljudi, ki je v veljavi zaradi pandemije novega koronavirusa. Do protestov je prišlo po objavi dveh različnih zdravniških poročil o vzroki smrti Adame Traoreja, čigar smrt pred štiri leti je že postala simbol nasilja francoske policije.

Protestniki so policijo začeli obmetavati z različnimi predmeti, ki je odgovorila s solzivcem, da bi razgnala množico. Številni protestniki so se zato razpršili po bližnjih ulicah. Sporadični spopadi so izbruhnili tudi v bližini glavne mestne obvoznice, kjer so protestniki policiste obmetavali s kamenjem. Policija je odgovorila s streli z gumijastimi naboji. V posameznih ulicah so protestniki postavili barikade.

V Londonu protestiralo več tisoč ljudi

V Londonu se nadaljujejo protesti zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda med aretacijo v Minneapolisu. Danes se je v britanski prestolnici zbralo več tisoč ljudi, ki so se sprehodili od parka Hyde do britanskega parlamenta. Umor Floyda je obsodil tudi britanski premier Boris Johnson, britanski policisti pa so izrazili solidarnost s protestniki.

Številni protestniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij nosili transparente z napisi, kot je No justice, no peace (Ni pravice, ni miru), Justice for George Floyd (Pravica za Georgea Floyda) ter Enough is enough (Dovolj je). K protestom je pozvala pobuda Black lives matter (Črna življenja so pomembna).

Umor Floyda je obsodil tudi Johnson, ki so mu zaradi njegovih izjav o Afriki in Afričanih v preteklosti večkrat očitali, da je rasist. "Kar se je zgodilo v ZDA, je po mojem mnenju grozno in neopravičljivo," je dejal v svojem prvem odzivu na umor pred britanskimi poslanci. Dodal je, da razume, da ljudje zaradi tega protestirajo, a poudaril, da bi morali protesti potekati na zakonit in razumen način. Se je pa izognil odgovoru na vprašanje, ali se je o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Kasneje je na novinarski konferenci na daljavo v odgovoru na novinarsko vprašanje pozval protestnike, naj upoštevajo priporočeno medsebojno razdaljo ob pandemiji. "Pomembna so življenja vseh, pomembna so črna življenja," je še poudaril po poročanju britanskega BBC.

Organizacije britanskih policistov so pred tem izrazile solidarnost s protestniki. "Smo na strani tistih, ki so po vsem svetu zgroženi nad načinom, kako je George Floyd izgubil življenje," so zapisale v danes objavljenem sporočilu za javnost. Ob tem so pozvale k pravičnosti in koncu maščevanja.