Več deset tisoč ton nevarnih odpadkov: ogrožena pitna voda na Pagu in Rabu?

Nezakonito odložene odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije so na več lokacijah na Hrvaškem odkrili lani. Doslej jih še niso odstranili, analiza zagrebške geotehniške fakultete, objavljena minuli teden, pa je pokazala, da okoli 37.000 ton odpadkov v Gospiću v Liki že onesnažuje tla in podzemno vodo ter ogroža okolje in zdravje ljudi.

Po zagotovilih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, da je voda ustrezna za pitje, se je v sredo oglasila državljanska pobuda Gospić je naš dom.

"Dobili smo zagotovilo, da je pitna voda v Gospiću ustrezna, čemur nihče od nas niti ni oporekal. Mesta dolvodno od Gospića niso bila omenjena! Otočac, Senj, otoka Pag in Rab," so navedli po poročanju hrvaškega časnika 24sata.

Kot so sporočili, jim ni jasno, zakaj se ugotovitve zavoda postavljajo nad izvedensko mnenje geotehniške fakultete, pri katerem je sodelovalo več laboratorijev.

"Izvedenci so preiskovali tla, zrak, vegetacijo in podzemne vode dolvodno od odlagališča ter ugotovili, da je stopnja nevarnosti za ljudi in okolje visoka, zavod pa poroča o ustreznosti vode iz pip," so sporočili iz pobude.

Omenjena pobuda je že junija opozorila, da nevarnost zaradi odpadkov ni omejena le na lokacijo nezakonito odloženih odpadkov v Gospiću.

Posebej so izpostavili, da naj bi analize pokazale prisotnost nevarnih snovi, med drugim spojin PFAS, znanih kot večne kemikalije, zato po njihovem ne gre več za lokalni problem enega odlagališča, temveč za potencialno onesnaženje širšega kraškega vodnega sistema in s tem tveganje za vodne vire, od katerih so odvisna številna območja na celini in obali.

Po njihovih navedbah so imele nevarne snovi v letu in pol dovolj časa, da prodrejo globlje v kraška tla in podzemne vode. Ker kraški svet vode ne filtrira, temveč jo hitro prepušča v podzemne tokove, bi se onesnaženje lahko širilo po širšem območju Like in Gacke ter proti Otočcu, Senju, Karlobagu in otokoma Pag in Rab.

Na izviru pri Gospiću izmerjena koncentracija spojin PFAS, ki jih pogosto imenujejo tudi večne kemikalije, znaša 5,2 odstotka najvišje dovoljene vrednosti in ne predstavlja tveganja za zdravje, je danes sporočil Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ). Slednji je izsledke objavil v luči afere z nezakonito odloženimi odpadki v Liki.

HZJZ je izsledke objavil v luči afere z nezakonito odloženimi odpadki v Liki in strahov, da bi spojine PFAS že lahko ogrozile pitno vodo. PFAS je skupno ime za veliko skupino per- in polifluoriranih alkilnih spojin, ki jih zaradi zelo počasne razgradnje pogosto imenujejo večne kemikalije.

Izvedensko mnenje zagrebške geotehniške fakultete, ki ga je državno tožilstvo objavilo prejšnji teden, opozarja na nevarnost onesnaženja tal in podzemnih voda. HZJZ medtem v današnjem poročilu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, poudarja, da je bila na izviru Tonkovića vrilo pri Gospiću izmerjena koncentracija PFAS daleč pod dovoljeno mejo in da trenutno ne pomeni tveganja za zdravje.

Kot še navaja poročilo, so na izviru Tonkovića vrilo izmerili koncentracijo spojin PFAS 5,2 nanograma na liter, medtem ko najvišja dovoljena vrednost znaša 100 nanogramov na liter. Več kot 97 odstotkov merljivih vzorcev ni vsebovalo spojin PFAS, preostalih 2,7 odstotka pa jih je te spojine vsebovalo v koncentracijah, ki so bile še vedno pod najvišjo dovoljeno vrednostjo.

Na zavodu poudarjajo, da prisotnost spojin PFAS v zelo nizkih koncentracijah ni značilna samo za Gospić ali Hrvaško, temveč jih zaznavajo v pitni vodi po vsej Evropi in svetu. Sama zaznava po njihovih navedbah ne dokazuje izvora spojin niti tega, da pomenijo tveganje za zdravje.

Po navedbah HZJZ je dolgotrajna izpostavljenost nekaterim spojinam PFAS povezana s povečanim tveganjem za povišan holesterol, oslabljen imunski odziv, spremembe v delovanju jeter in hormonskega sistema ter povišan krvni tlak v nosečnosti, posamezne spojine pa lahko prispevajo tudi k večjemu tveganju za nekatere vrste raka.

Zaradi onesnaženja, ki ga hrvaški mediji opisujejo kot ekocid, se v zadnjih dneh vrstijo zahteve po takojšnji sanaciji in kaznovanju odgovornih, pa tudi pozivi Plenkoviću k odstopu. Premier je odzive v torek označil za histerijo in paniko, ki da ju s širjenjem dezinformacij širi opozicija.

Hrvaški politični analitik Žarko Puhovski je za STA danes opozoril, da bi lahko šlo za eno največjih kriz Plenkovićeve vlade. Kot je dejal, problem namreč ni zgolj dnevnopolitične narave, temveč se je v primeru pojavila tudi beseda "nepovratno".

"Torej možnost, da je bilo nekaj elementov okolja nepovratno oziroma nepopravljivo poškodovanih. To se je zgodilo tako, da je več sto tovornjakov dovažalo nezakonite odpadke, ki so bili pripeljani na Hrvaško, pri čemer se kaj takega težko zgodi brez določene oblike sodelovanja z oblastmi," je dejal za STA.

S svojim odzivom na afero je Plenković po prepričanju hrvaškega analitika povzročil to, da "opozicijo, ki ima sicer velike težave s sodelovanjem, počasi potiska k enotnemu delovanju, česar doslej ni bilo".

"Vse jih je namreč postavil na raven paničarjev in histerikov, ki si izmišljajo probleme, medtem ko gre Hrvaški dobro. Na številnih področjih ji res gre dobro, a to ne pomeni, da nima velikih okoljskih problemov, ki so življenjskega pomena ter bodo vplivali na več generacij in zahtevajo ukrepanje," je opozoril.

Ob tem je izpostavil, da Hrvaška že devet mesecev nima glavnega državnega inšpektorja, prejšnji pa je odšel prav zaradi podobnih napak pri delu. "To se mi zdi takšna vrsta odgovornosti, ki bi lahko pripeljala do tega, da bi del podpore, ki jo ima Plenković v parlamentu, denimo med predstavniki manjšin ali liberalci, začel omahovati," je ocenil. Vendar pa po njegovem mnenju še vedno ni verjetno, da bi afera za predsednika vlade lahko imela resne posledice.

Opozicija že pripravlja svojo pobudo za nezaupnico vladi, a bi, če ne bo izredne seje sabora, o tem lahko razpravljali šele po začetku jesenskega rednega zasedanja.

O možnosti sklica izredne seje, posvečene problemu nezakonito odloženih odpadkov v Liki in drugim podobnim primerom na Hrvaškem, naj bi medtem že razmišljal predsednik Zoran Milanović, k čemur ga je v minulih dneh pozvalo tudi več opozicijskih poslancev.

Primer nezakonitega odlaganja odpadkov je leto in pol po odkritju še vedno v fazi kazenske preiskave. V afero naj bi bilo vpletenih najmanj 17 oseb, glavna osumljenca pa sta zakonca Josip in Monika Šincek.

V primer naj bi bil vpleten tudi nekdanji glavni državni inšpektor Andrija Mikulić zaradi suma prejemanja podkupnine. Funkcijo glavnega državnega inšpektorja je opravljal od leta 2019, vlada pa ga je razrešila novembra lani. V preteklosti je bil med drugim predsednik zagrebškega HDZ in član predsedstva te stranke.