Več članic EU, tudi Slovenija, v non-paperju: 'Evropo, ki deluje, že imamo'

Trinajst držav članic Evropske unije, med njimi Slovenija, je objavilo skupno izjavo, v katerem so poudarile, da namen konference o prihodnosti Evrope nikoli ni bil sprememba pogodb EU. Spremembe pogodb sta medtem podprla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron, čigar država predseduje Svetu EU. Podprla sta tudi sklic konvencije za revizijo pogodb, ki ga je predlagal Evropski parlament.

Predsednica komisije je v odzivu na predloge konference o prihodnosti Evrope, ki so jih vodilni predstavniki institucij prejeli danes, povedala, da so državljani sporočili, kam želijo, da gre Evropa. "Zdaj moramo uporabiti najkrajšo pot do tja. Z uporabo vsega, kar lahko storimo v okviru pogodb. In da, tudi s spremembami pogodb, kjer je treba," je poudarila Von der Leynova.

Pozdravila je odločitev Evropskega parlamenta, da je prvič uporabil svoje pristojnosti in predlagal konvencijo za revizijo pogodb. "Delajmo na tem vsi skupaj. Brez tabujev. Brez ideoloških skrajnih meja. Ukrepajmo za tu in zdaj," je izpostavila. Povedala je še, da bo vedno na strani tistih, ki želijo reformirati EU, da bo bolje delovala. Vedno je trdila, da odločanje s soglasjem na nekaterih področjih preprosto nima več smisla, če želi EU hitreje napredovati, je povedala.

Podobno je menil predsednik Francije Macron. Po njegovem mnenju bi bilo treba odločanje s kvalificirano večino na splošno uporabljati za odločanje o javnih politikah. To bi bilo mogoče s spremembami pogodb, ki jih podpira tudi sam. "Reformirati je treba tudi naše pogodbe, to je očitno. Eden od načinov za to je sklic konvencije za revizijo pogodb. To je predlog Evropskega parlamenta in jaz ga podpiram," je dejal. Priznal je, da glede tega obstajajo razlike med državami članicami in da bodo o tem govorili na junijskem vrhu EU v Bruslju.

Potrebo po sklicu konvencije je že pred tem v svojem nagovoru na sklepnem dogodku konference poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Konferenca je pokazala, da obstaja vrzel med tistim, kar ljudje pričakujejo, in tistim, kar lahko Evropa trenutno izpolni. Zato mora biti naslednji korak konvencija. Zato bo Evropski parlament vztrajal pri tem. So nekatera področja, ki preprosto ne morejo čakati," je dejala. Pri tem je naštela obrambo, energijo, podnebne spremembe in migracije.

Trinajst članic unije, med njimi tudi Slovenija, je sicer pripravilo dokument, v katerem poudarjajo, da namen konference ni bil sprememba pogodb EU. "Čeprav ničesar ne izključujemo, ne podpiramo nepremišljenih in preuranjenih poskusov za sprožitev postopka za spremembe pogodb," so poudarili v t.i. non-paperju.

Francoski predsednik je medtem v svojem nagovoru predlagal tudi vzpostavitev "nove evropske organizacije", ki bi delovala vzporedno z EU. "Ta nova evropska organizacija bi evropskim demokratičnim narodom omogočila pridružitev našemu sistemu vrednot, prostoru političnega sodelovanja in varnosti," je pojasnil. Med državami, ki bi se lahko pridružile tej organizaciji, je omenil Ukrajino, pa tudi države Zahodnega Balkana. Poudaril je, da postopek vstopa v EU traja več let, v resnici pa celo več desetletij.

Evropski poslanci so preteklo sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri so pozvali k spremembi pogodb EU. Resolucija sicer ni zavezujoča, morebitne spremembe evropskih pogodb pa bi moralo soglasno potrditi vseh 27 članic povezave, ki imajo za to predvidene različne postopke. 

Na današnji slovesnosti ob zaključku konference o prihodnosti Evrope pa sta sklic konvencije za revizijo pogodb, za katero se je zavzel Evropski parlament, podprla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki predseduje Svetu EU.

Dovžan: Slovenija se ne izogiba razpravi o spreminjanju pogodb EU

Slovenija se ne izogiba odgovornosti in razpravi glede morebitnega spreminjanja pogodb EU, pa je po današnjem sklepnem dogodku konference o prihodnosti Evrope povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan.

"Mi smo želeli s pridružitvijo non-paperju zgolj posredovati neko stališče, da je treba gledati vse predloge, ki so na mizi, in da ne smemo skočiti k implementaciji zgolj in samo predlogov pod točko 38. Ampak moramo imeti pred očmi celoten nabor predlogov, ki se nanašajo na najrazličnejša področja in so v prvi vrsti, če štejemo po količini predlogov, usmerjeni v izboljšanje posameznih politik. To pa je tudi stališče, ki ga je Slovenija ves čas zagovarjala," je povedal državni sekretar.

Po besedah Dovžana, ki je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici lanskega leta sopredsedoval izvršnemu odboru konference, so pod predlogom 38 združene določene ideje, ki so jih predstavniki nekaterih institucij postavljali v ospredje.

Sam predlog Slovenije ni zmotil, gre zgolj za to, kakšno težo se daje posameznim predlogom, je dejal. Je pa res, da so pod tem predlogom razdelane nekatere ideje, kot so vzpostavitev transnacionalnih list, podelitev pravice do zakonodajne pobude Evropskemu parlamentu, morda tudi neposredna izvolitev predsednika oziroma predsednice Evropske komisije, je pojasnil državni sekretar.

O teh idejah se velja pogovoriti, je še povedal. Vendar pa je to samo eden od predlogov, ki ne bi smel zasenčiti preostalih 48.

Kot je pojasnil Dovžan, se Slovenija ne izogiba odgovornosti in razpravi o morebitnih spremembah pogodb EU. Vendar pa se je treba zaradi preteklih izkušenj ob spreminjanju pogodb o tem odkrito pogovoriti, je poudaril.

"Pomembno je, da razprava vključuje vse države članice, kajti nobene spremembe temeljnih pogodb ne bo, v kolikor se s tem ne bodo strinjale vse države članice in ponekod tudi volivci, kadar je v posameznih državah treba izvesti referendum," je dejal Dovžan po sklepnem dogodku konference.

Dodal je, da Slovenija ni nikoli zavračala možnosti prehoda s soglasja na kvalificirano večino. "Smo pa vedno opozarjali, da so tudi vmesne poti," je še poudaril.