Vdova predsednika Haitija: Glavni snovalci napada so še na prostosti

Ko so predsednika Haitija pretekli mesec brutalno umorili v njegovi spalnici, je bila tam le ena sama priča. Martine Moise, prvo damo Haitija, so našli okrvavljeno poleg trupla njenega moža. Preživela je napad, zavit v tančico skrivnosti, zdaj pa si prizadeva odkriti vpletene v atentat in jih pripeljati pred roko pravice. 

Vdova predsednika je o okoliščinah moževe smrti spregovorila za ameriško televizijo CNN. "Nekdo je dal ukaz in nekdo je za napad plačal. To so ljudje, ki jih iščemo. Želim si pomoči Varnostnega sveta Združenih narodov pri iskanju teh oseb," je dejala uvodoma. 

Da je nekaj hudo narobe, je Martine začutila, ko sta z možem okoli 1. ure zjutraj pred svojim domom zaslišala streljanje z avtomatsko puško. Ko so napadalci vstopili v hišo, sta se skušala skriti za posteljo. "Takrat nisem niti pomislila, da jim bo uspelo priti v sobo, saj smo imeli v hiši okoli 50 varnostnikov," se spominja. A jim je uspelo, haitijskim oblastem pa do zdaj še ni uspelo pojasniti, zakaj je varnostna služba povsem odpovedala. 

Moise je z zlomljeno roko in krvavitvami po celotnem telesu ležala na tleh, videla pa je le čevlje napadalcev. Ocenila je, da je v sobo vstopilo okoli ducat moških, ki so govorili špansko in iskali nekaj specifičnega. "Prišli so v sobo in nekaj iskali. Dejali so: 'No es eso, no es eso – eso es' (*To ni to, to ni to – to je). To pomeni, da so našli, kar so iskali," pripoveduje. 

Šele nato so pozornost usmerili na predsednika na tleh in izvedli usoden klic. "Takrat je bil še živ. Dejali so, da je visok, suh in temnopolt, in morda je oseba na telefonu potrdila strelcem, da je to zares on. Nato so ga ustrelili." Njenega moža so ustrelili kar 12-krat. 

"Ko so ga ustrelili, sem pomislila: Za oba je konec. Zaprla sem oči in nisem razmišljala o ničemer drugem. Konec je, to je najin zadnji dan," je dejala. A napadalci so nato zapustili sobo, Martine pa verjame, da so verjetno mislili, da je mrtva. 

Tudi po napadu varnostniki, zadolženi za zaščito prve družine Haitija, niso prišli. Prvo damo je v mlaki krvi našla služkinja, nato pa so prispeli pripadniki policije, ki so Martine odpeljali naprej v bolnišnico, nato pa z letalom v Miami. Ko je zgodaj zjutraj zapuščala svoj dom, jo je presenetila odsotnost običajnih stražarjev na posestvu. "Stražarji ne bi odšli brez ukaza. Veliko sem razmišljala o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Bilo nas je 50 proti 28, na papirju smo imeli premoč. Verjamem, da je predsednik umrl v upanju, da bo prišla njegova varnostna ekipa."

Haitijske oblasti so že pojasnile, da niti en stražar ni bil poškodovan, ko so napadalci vdrli skozi glavna vrata, prečkali kompleks, vdrli skozi vhodna vrata in poiskali predsednikovo spalnico. To, kar so videli ali naredili predsednikovi varnostniki, je osrednje vprašanje v preiskavi, ki trenutno poteka. Preiskujejo okoli 24 policistov, od tega so jih 12 aretirali, štiri pa obtožili, da so tesno sodelovali s skupino domnevnih kolumbijskih plačancev, osumljenih izvedbe napada. 

Haitijskim oblastem sicer ne manjka osumljencev. Trenutno je pridržanih najmanj 44 ljudi, med njimi 18 Kolumbijcev in najmanj trije državljani ZDA. Kljub številnim aretacijam še vedno ni znano, kdo stoji v ozadju napada. 

Resnični snovalci napada so po mnenju prve dame še vedno na prostosti. "Ljudje, ki so jih aretirali, so osebe, ki so pritisnile na sprožilec. Tega ne bi storili brez ukazov. Glavni akterji, ki jih iščemo, so napad plačali," pravi prva dama, ki meni, da lokalne oblasti same niso sposobne odkriti resnice. 

"Da so več mesecev načrtovali umor predsednika in tega nihče okoli njega ni vedel, je nekaj grozljivega. Zdaj vidim, da obveščevalne službe niso opravile svojega dela. Na Haitiju so vplivni posamezniki. Zaradi njihove moči nisem prepričana, da lahko trenutna preiskava ponudi odgovore," je ocenila. 

Njen mož je bil sicer kontroverzna figura, predstavniki civilne družbe pa so mu očitali nedemokratične politične poteze in zatiskanje oči pred nasiljem tolp. Nakopal si je tudi sovražnike med mogočnimi oligarhi, saj je poskušal prekiniti njihove donosne pogodbe z državo. 

Martine o svojih političnih ambicijah ne želi govoriti, a se ne izogiba političnim temam. Meni, da bi morala začasna vlada pohiteti z novimi volitvami in ustavnim referendumom, ki ga je zagovarjal njen mož. Predstavniki civilne družbe volitvam v trenutnem razgretem ozračju nasprotujejo, a so volitve predvidene za konec septembra. "Mislim, da bomo z volitvami in spremembo ustave dobili boljšo državo. Ne v petih letih, verjetno v desetih. Vendar imamo upanje," zaključi.