Zadnje slovo od Georgea Floyda: 'Njegov zločin je bil ta, da je bil rojen črn'

Žalujoči so se zbrali v cerkvi v Houstonu, kjer so se še zadnjič poslovili od Georgea Floyda. S tem so se zaključile šestdnevne pogrebne slovesnosti. Sam pogreb je potekal v družinskem krogu, so se pa številni žalujoči zbrali pred cerkvijo in se poklonili 46-letniku, katerega smrt je sprožila množične proteste in zahteve po korenitih spremembah v ZDA. Floyd bo pokopal na pokopališču v predmestju Pearland, poleg svoje matere, poroča AP. 

Spominske slovesnosti zanj so pripravili tudi v Minneapolisu in Severni Karolini, kjer je bil rojen. Ob njegovi krsti se je že v zadnjih dneh zbralo ogromno ljudi, ki so se poklonili zadnji žrtvi policijskega nasilja v ZDA. 

"George Floyd ni bil ničev. Zato smo tu. Njegov zločin je bil ta, da je bil rojen črn. George Floyd si zasluži dostojanstvo in spoštovanje," je med drugim in drugimi dejal demokratski kongresnik iz Houstona Al Green.

Župan Houstona Sylvester Turner je na slovesnosti napovedal podpis izvršnega ukaza za prepoved policijskega davljenja. "V tem mestu moraš najprej opozoriti, preden streljaš. V tem mestu moraš posredovati," je dejal župan.

Varščina za policista postavljena pri 1,1 milijona evrov

Derek Chauvin, policist, ki je obtožen, da je med aretacijo ubil Floyda, se je preko telefonske konference prvič "pojavil" pred sodiščem, kjer so zanj določili varščino – 1,1 milijona evrov. Tožilstvo je ob tem dejalo, da je varščina tako visoka zaradi "teže obtožb" zoper policista, ki ga obtožujejo umora druge stopnje in uboja. Še tri druge policiste obtožujejo pomoči in podpiranja umora. 

Floydova smrt je sprožila val protestov po ZDA in po svetu, svet pa je obkrožil posnetek, na katerem Chauvin, ki je službo policista opravljal kar 19 let, skoraj devet minut kleči na Floydovem vratu. Chauvin in njegovi trije kolegi so bili medtem že odpuščeni, poroča CNN. Chauvin se sicer na obravnavi za varščino o svoji krivdi ali nedolžnosti ni izrekel, pravzaprav je vseh 15 minut molčal.

Med pogoji varščine je sicer tudi prepoved, da kontaktira družino svoje žrtve, predati mora vse orožje, do sojenja pa ne sme delati kot policist ali varnostnik. Njegov odvetnik višini varščine in pogojem ni ugovarjal. 

Floydova smrt sprožila pozive k policijski reformi 

S Floydovimi sorodniki se je medtem na zasebnem sprejemu srečal kandidat za ameriškega predsednika Joe Biden. "Prisluhnil je njihovi bolečini. Njegovo sočutje je družini pomenilo zelo veliko," je po srečanju dejal predstavnik družine Benjamin Crump, ki je tudi objavil fotografijo srečanja. 

Medtem ko je Floydova smrt sprožila pozive k reformi policije in prehodu od "policijske države" k državi, ki s pomočjo programov skrbi za vključenost, ne za zatiranje temnopolte skupnosti, je sicer postala tudi izjemno spolitizirana tema, ki jo številni skušajo prikazati zgolj skozi prizmo rasizma, s čimer se debata vse bolj odmika od dejanskih izzivov k političnim obračunavanjem – tudi v luči predsedniških volitev, ki so v ZDA skoraj tik pred vrati. 

Demokrati so že predstavili svoj predlog policijske reforme, v New Yorku se obeta sprememba načina financiranja policije, Minneapolis je že prepovedal uporabo nekaterih prijemov za obvladovanje osumljencev, razpustili naj bi tudi policijski urad in ga postavili na novo – v skladu z drugačnimi vrednotami. 

Protesti proti rasizmu so se zadnje dni odvijali v mestih, kot so Washington, New York, Chicago, Los Angeles in San Francisco.

Trump 75-letnika označil za provokatorja Antife 

Medtem ko je zadnje dni ameriško medijsko poročanje izrazito nenaklonjeno policiji, še bolj kot očitki o splošnem pretiranem nasilju policije so v ospredju očitki o rasizmu, pa se vsi s to oceno ne strinjajo. Med njimi so tudi številni policisti, ki pravijo, da svoje delo opravljajo v dobro skupnosti, in njihovi sindikati. 

Množica policistov se je zbrala v Philadelphii, na ta način so med drugim izrazili podporo inšpektorju Josephu Bologni, ki mu očitajo nasilje nad protestniki, med drugim se je pojavil posnetek, na katerem po glavi udari študenta, ki je zato končal v bolnišnici. 

V zadnjih dneh je ameriško javnost razburil tudi posnetek dveh policistov, ki sta 75-letnika porinila na tla. Ta se je pri tem poškodoval in začel krvaveti, policisti pa mu niso nudili pomoči, temveč so zgolj šli mimo njega. Policista, ki sta protestnika porinila sta zatem izgubila službo, čemur je sledila odpoved celotne enote za hitro posredovanje. 

Na dogodek se je danes odzval tudi predsednik Trump, ki je 75-letnika označil za provokatorja Antife. Prav tako trdi, da je Martin Gugino "padel močneje, kot je bil potisnjen", ter s tem namignil, da je šlo pri vsem skupaj na prevaro. Gugino je sicer še vedno v bolnišnici. 

Sindikati izrekajo podporo policistom

Da se v ZDA obeta "velik obračun s policijo", sicer najbolj glasno napovedujejo v Minneapolisu. Njihov župan Jacob Frey je za ABC dejal, da "se bodo lotili policijskih sindikatov" in razpustili lokalno policijo.  

Policijski sindikati se zato čutijo napadene, gre pa za organizacijo, ki ima precejšnjo moč, zato številni aktivisti, analitiki in politiki trdijo, da bo to onemogočilo korenito reformiranje policije. "Postali so veliko premočni, tudi politično. So recimo veliki donatorji v tekmah za mesta okrožnih tožilcev, senatorjev ... In potem se čudimo, da se stvari ne da premakniti," pravi nekdanji policijski komisar Charles Ramsey. 

Vseeno se bodo tudi sindikati tokrat morali sprijazniti, da se je okolje okoli njih spremenilo, menijo analitiki. Zadnje ankete namreč kažejo, da se je končala brezpogojna podpora policiji in da več kot polovica Američanov (57 odstotkov) zdaj meni, da policisti temnopolte obravnavajo drugače. 

V sindikatih sicer pravijo, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, ki "želijo razpravo, ki bo temeljila na dejstvih". Kar pa najbrž ne bo enostavno doseči, saj se je pojem "razprava" v ZDA v zadnjih letih spremenila predvsem v kričanje "enih" in "drugih" na Twitterju, ta kultura nedialoga pa se je zasidrala predvsem na univerzah, ki so uvedle celo "varne sobe" za študente, ki se čutijo "napadene" v debatah z drugače mislečimi. Demokratskemu polu naklonjene študentske organizacije so tudi nemalokrat dosegle, da so morale republikanski strani naklonjene organizacije odpovedati svoje dogodke ali jih izvesti ob protestih in prisotnosti policije. 

"Sindikati imajo preveč moči"

Volje za reforme policije je tokrat v ZDA precej, se bo pa zagotovo najbolj zapletlo pri komunikaciji, ki je v ZDA zapletena na prav vseh nivojih, na katerih so strankarske meje povsem nezmožni preseči. "Spremeniti moramo kulturo, ki vlada v naši policiji," pravi Ronal Serpas, nekdanji šef policije v New Orleansu, ki je tudi bdel nad reformiranjem tamkajšnje policije, ki se je znašla pod valom očitkov o korupciji. Kot poroča CNN, je prepričan, da imajo policijski sindikati prevelik vpliv na to, kakšna pravila veljajo za policiste. 

Kot je dejal, se je marsikje zgodilo to, da imajo načelniki postaj le malo oblasti, vse niti pa imajo v rokah sindikati, ki celo pišejo pravila, kako se preiskuje incidente, v katere se zapletejo policisti – celo do te mere, da določajo, kdaj in kako se lahko zaslišuje policiste, kako hitro mora biti zaključena preiskava ... Sindikati naj bi tudi znotraj policije storili premalo v boju proti rasizmu in naj bi podpirali slabšo obravnavo temnopoltih policistov. 

Številne je lani tudi razburila izjava šefa policijskega sindikata iz St. Louisa, ki je dejal, da bi morali temnopolto tožilko "odstraniti tudi s silo", ker je izrazila nezaupanje v delo tamkajšnje policije. Spori so pogosti tudi v New Yorku, kjer policija županu očita, da s svojimi "liberalnimi politikami ustvarja nevarno ozračje za policiste". 

"Lokalne oblasti pogosto ne skrbijo za interese policistov, ampak jih zlorabljajo za svoje politične cilje," pa pravi sindikalist Brian Luciano. Kot meni, različne interesne skupine v primeru incidentov, v katere so vpleteni policisti, hitro vidijo svojo priložnost, policisti pa postanejo žrtveno jagnje in žrtve prehitrega obsojanja, zato je pomembno, da jih branijo vsaj sindikati. Edward Mullins pa je prepričan, da so na udaru tudi zato, ker so mnogi v lovu na politične položaje stopili na stran, ki je proti policiji, ker to trenutno prinaša glasove. "Če si resnično tako želijo sprememb, zakaj so čakali do nasilnih protestov, da se zgodijo?" se sprašuje.