Varnostni svet je v ponedeljek razpravljal o položaju v Libanonu za zaprtimi vrati, zatem pa objavil izjavo za medije predsedujoče v oktobru, veleposlanice Švice Pascale Baeriswyl. Ta ima sicer nekoliko manjšo težo kot predsedniška izjava, je pa sprejeta soglasno.
"Člani Varnostnega sveta so v luči nadaljevanja sovražnosti ob modri črti izrazili resno zaskrbljenost po tem, ko so bili v zadnjih dneh napadeni številni položaji Unifila, nekaj pripadnikov misije pa je bilo ranjenih," je sporočila.
Izjava za medije za napade na pripadnike Unifila ne okrivi neposredno Izraela, temveč poziva vse strani, naj spoštujejo varnost misije, ter poudarja, da ne smejo biti nikoli tarča napada.
Generalni podsekretar ZN za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix, ki je Varnostni svet ZN za zaprtimi vrati seznanil z dogajanjem, pa je poudaril, da so se odločili, da bo Unifil ostal, kjer je. To so sklenili ne glede na pozive izraelske vojske, naj se misija umakne s položajev, ki so v bližini modre črte, območja na meji med Izraelom in Libanonom, ki ga varujejo modre čelade.
V izraelskih napadih na položaje Hezbolaha v Libanonu je bilo doslej ranjenih pet pripadnikov Unifila. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek ponovno pozval misijo, naj se umakne z določenih položajev, in ostro zanikal, da bi izraelska vojska ciljala mirovne sile.
Lacroix je zagotovil, da je tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres potrdil namero, da Unifil ostane na svojih položajih.
Unifil od leta 1978 skrbi za mir med Izraelom in Libanonom oziroma Hezbolahom in je glede na resolucijo Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006 poleg libanonske vojske edini pooblaščen za oboroženo prisotnost na jugu Libanona, kjer se sedaj intenzivno spopadata Izrael in šiitska milica Hezbolah, ki uživa podporo Irana.
