39-letnik, ki bi na glasovnico raje napisal psa kot Trumpa: 'Bog pomagaj Ukrajini'

39-letni senator iz Ohia je po oceni Politica eden najbolj izolacionističnih članov republikanske stranke. Odločno nasprotuje uporabi več sredstev za pomoč Ukrajini, prav tako obsoja preveliko odvisnost Evrope od Združenih držav, ko gre za vojaške naložbe.

Visoki uradik EU, ki je želel ostati anonimen, je za Politico deja, da je imenovanje Vancea "katastrofa" za Ukrajino – in posledično za Evropsko unijo. Seveda v primeru, da Trump, ki je pred dnevi preživel poskus atentata, dejansko zmaga na predsedniških volitvah. 

Vance je imel igral osrednjo vlogo v prizadevanjih, da bi v začetku tega leta v senatu zavrnili predlog zakona o pomoči Ukrajini. Na koncu poskus ni bil uspešen, a Vance je bil jasen: "Evropi in preostalim smo precej jasno povedali, da Amerika ne more v nedogled pisati praznih čekov."

V dolgem intervjuju za Politico na februarski münchenski varnostni, je Vance še bolj jasno povedal, zakaj meni, da ZDA ne bi smele še neprej pomagati Ukrajini. "Enostavno nimamo proizvodnih zmogljivosti, da bi podpirali kopensko vojno v Vzhodni Evropi za nedoločen čas. In mislim, da morajo voditelji to artikulirati svojemu prebivalstvu. Kako dolgo naj bi to trajalo? Koliko naj bi stalo? In kar je pomembno, kako naj dejansko proizvedemo orožje, potrebno za podporo Ukrajincem?"

Ob tem je Vance preskočil srečanje z Ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo ter dvostrankarsko skupino senatorjev ob robu konference. "Nisem si mislil, da se bom naučil česa novega," je bil njegov komentar. 

Zagovorniki pošiljanja pomoči Ukrajini medtem v ZDA argumente o zapravljanju zavračajo s trditvami, da ne gre za denar Kijevu, saj ga večina ne zapusti ZDA, ampak gre ameriškim podjetjem.

Vance, ki je nekoč služil pri marincih, prav tako meni, da bi morale ZDA spodbuditi Ukrajino, da sklene mirovni sporazum z Rusijo, in da bi moral biti Kijev pripravljen odstopiti ozemlje. "Končalo se bo tako, kot se je končala skoraj vsaka posamezna vojna: ko se ljudje pogajajo, se vsaka stran odpove nečemu, čemur se ne želi odreči. NIhče me ne bo prepričal, da se to lahko konča brez nekaterih ozemeljskih koncesij glede na meje iz leta 1991."

Ob tem pa zavrača pomisleke, da ozemeljske koncesije Ukrajine – kar je za Kijev sicer nepredstavljiv pojem – ne bi bile dovolj za ruskega predsednika Vladimirja Putina in da bi lahko bila ogrožena preostala Evropa.

"Če pogledate velikost ruskih oboroženih sil, če pogledate, kaj bi bilo potrebno, da bi osvojili celotno Ukrajino, kaj šele, da bi šli vse dlje proti zahodu v Evropo, mislim, da Putin ni pokazal nobene sposobnosti, da bi bil sposoben uresničiti te imperialistične cilje-  ob predpostavki, da jih ima."

"Bog pomagaj Ukrajini," na vse to pravi Timothy Ash, strateg za rastoče trge pri BlueBay Asset Management za NBC, potem ko je izvedel, da je Trump izbral Vancea. 

Opozoril je da je dejstvo, da bi Ukrajina brez vojaške podpore ZDA lahko izgubila vojno ali vsaj bistveno več ozemlja, kar bi lahko postavilo pod vprašaj obstoj države. "Vance in ostali bi se morali vprašati, kaj bi to potem pomenilo za Evropo in ZDA v smislu čezatlantske varnosti," je dodal Ash.

Ko je bil Trump še predsednik in seveda še ni bilo vojne v Ukrajini, je rohnel o nezadostnih obrambnih izdatkih evropskih držav. Podobnega mnenja je Vance, ki je aprila v govoru v senatu okrcal Evropo, ker ne namenja dovolj za obrambo.

"Tri leta so nam Evropejci govorili, da je Vladimir Putin eksistencialna grožnja Evropi. In tri leta se niso odzvali, kot da bi bilo to dejansko res," je dejal in okrcal predvsem Nemčijo, ker ni porabila dveh odstotkov svojega BDP za obrambo - znesek, ki so ga članice Nata sprejele kot skupni cilj.

Na tem področju se je sicer v zadnjem času marsikaj spremenilo. Obrambni proračuni držav se občutno večajo.

Se je pa le nekaj dni, preden je uradno postal podpredsedniški kandidat, obregnil tudi ob politične razmere v Veliki Britaniji: "Nedavno sem se pogovarjal s prijateljem in govorila sva o tem, kako je ena od velikih nevarnosti za svet seveda širjenje jedrskega orožja, čeprav Bidnove administracije to ne zanima. In spraševal sem se o tem, katera je prva resnično islamistična država, ki bo dobila jedrsko orožje. Razmišljala sva, morda je to Iran, morda Pakistan ... in se končno odločila, da je to morda pravzaprav Združeno kraljestvo, saj so oblast prevzeli laburisti."

Prav tako je protekcionist, ko gre za ameriško gospodarstvo. Je zagovornik ameriškega delavca, poudarja pomen ameriškega proizvodnega sektorja. Zato je pričakovati, da bo zagovarjal gospodarski preobrat navznoter in pritiskal na Kitajsko, prav tako naj bi od Evrope zahteval, da se približa ameriškemu položaju v razmerju do Kitajske.

Doslej je bila EU manj agresivna do Pekinga kot Združene države, ko gre za trgovino, saj je na primer uvedla manj stroge carine na kitajski uvoz električnih vozil kot ZDA.

Meni tudi, da bi morale biti ZDA veliko bolj agresivne pri uvajanju dajatev za različne industrije. Takšna opozorila so moteča za Evropsko unijo, ki si je pod Bidnovim predsedovanjem prizadevala pomiriti odnose med Brusljem in Washingtonom. Tudi tam so se sicer pojavljale težave, prav zaradi protekcionizma, h kateremu se je zatekel tudi Biden, a so se nato odnosi precej spremenili, ko sta se ZDA in EU združili v podporo Ukrajini. 

Trump je med svojim predsedovanjem sicer uvedel carine na evropski uvoz jekla in aluminija, zdaj je obljubil, da bo ponovno zaščitil ameriško industrijo, če bo novembra ponovno izvoljen. Izpostavil je prav Vanceove rezultate pri zaščiti ameriških delavcev, ko je v ponedeljek objavil svojo izbiro. "J.D. je imel zelo uspešno poslovno kariero na področju tehnologije in financ in zdaj, med kampanjo, se bo močno osredotočil na ljudi, za katere se je tako sijajno boril, ameriške delavce in kmete v Pensilvaniji, Michiganu, Wisconsinu, Ohiu, Minnesoti in drugod."

 Vance po mnenju ameriških analitikov pooseblja tako imenovano novo desnico, populistični konzervativizem, ki zavrača številne tradicionalne republikanske poglede. Med drugim nasprotuje morebitnim znižanjem socialne varnosti.

Del Vanceovega dela v senatu je bil dvostrankarski. S senatorjem Sherrodom Brownom je predstavil zakon o varnosti na železnici po iztirjenju vlaka v Ohiu. Sodeloval je tudi s senatorko Massachusettsa Elizabeth Warren pri zakonodaji, po kateri naj bi vodilni delavci odgovarjali za propadle banke.

Hkrati številni njegovi drugi predlogi zakonov odražajo konzervativna stališča. Vance nasprotuje, da bi mladoletnikom ponujali podporo pri spreminjanju spola ter predlaga odpravo programov raznolikosti v zvezni vladi.

Vance nasprotuje splavu in pogosto pravi, da bi morala vlada poiskati načine za spodbujanje ljudi k rojevanju otrok. Je pa v decembrskem intervjuju za CNN dejal, da morajo republikanci "sprejeti, da ljudje ne želijo popolne prepovedi splava." Sam tako podpira dostop do zdravila za splav - mifepristona.