Valček s Putinom in dvojni agent, ki je neuspešno skušal razbiti telefon

Ko so policisti v avstrijski prestolnici lani vdrli v stanovanje v tretjem nadstropju, je moški, ki je stal pri kuhijskem pultu – šlo je za dolgoletnega sodelavca avstrijske varnostne službe – skočil proti svojemu mobilnemu telefonu in ga skušal razbiti na dva dela.

Razumljivo, kajti podatki s tega telefona, pa tudi računalnika, ključkov USB in številnih dokumentov, ki so jih prav tako zasegli in so zdaj ključni dokazi v odmevnem primeru, sproža vprašanje o tem, v kolikšni meri se je vpliv Moskve zakoreninil v naši severni sosedi. 

Egisto Ott, ki je vodil tajne agente v avstrijski varnostni službi, kot obveščevalec je služboval tudi v Turčiji in Italiji, je namreč osumljen, da je Rusiji prodajal državne skrivnosti, posredoval pa naj bi tudi informacije o domnevnih sovražnikih Kremlja na Zahodu, poroča Washington Post.

Varnostni uradniki medtem priznavajo, da je primer Ott le eden od številnih notranjih problemov, ki so prispevali k lanski razpustitvi avstrijske domače obveščevalne agencije BVT in zaradi česar so druge evropske agencije omejile svoje povezave z Dunajem ali ga izločile iz obveščevalnih sporočil, povezanih z Rusijo.

Poskus reorganizacije obveščevalne službe in Putinov valček z ministrico

60-letni Ott je postal simbol globokega prodora Rusije v avstrijsko politiko, industrijo in obveščevalne službe. Z rusko invazijo na Ukrajino so se te povezave znašle v središču zanimanja. V zaslišanjih za zaprtimi vrati so avstrijski organi preverjali rusko vmešavanje v obveščevalne službe in pogodbe, ki jih je imel delno državni velikan OMV z Rusijo. Preučujejo tudi poslovne povezave, ki so jih imeli visoki avstrijski politični predstavniki in stranke s Kremljem in ruskimi državnimi podjetji.

"Ruski vpliv v Avstriji je treba temeljito raziskati," je prepričana opozicijska poslanka Stephanie Krisper. "Dolga leta so povezave z Moskvo prežemale naš politični sistem. Zdaj pa je končno povsem jasno, da je gospodarska in politična odvisnost od Rusije varnostna grožnja."

Washington Post je stopil tudi v kontakt z Ottovim odvetnikom, ki pa se kasneje ni več odzival, ko so ga prosili za intervju z njegovim klientom. Bi pa naj, navaja časnik, dokumenti razkrivali, da je Ott skupaj z drugimi avstrijskimi obveščevalci koval načrt za reorganizacijo varnostnih služb kot novega oddelka v okviru zunanjega ministrstva.

Gre za zanimiv podatek, kajti avstrijsko zunanje ministrstvo je takrat vodila Karin Kneissl, ki jo je v vlado pripeljala skrajno desna Svobodnjaška stranka. Ta stranka je z Moskvo vzpostavila še posebej tesne vezi in je leta 2017 svoje člane poslala celo na obisk Krima, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. 

Kako tesne so te povezave, je bilo še posebej jasno ob poroki Kneisslove leta 2018. Tam so bili vsi, ki so takrat kaj pomenili v avstrijski politiki, tudi nekdanji kancler Sebastian Kurz, zvezdniški gost pa je bil ruski predsednik Vladimir Putin. Med praznovanjem je Kneisslova s Putinom zaplesala celo valček in bila fotografirana, ko se mu je priklonila, ko ji je poljubil roko.

Ott: Preveč gledajo televizijo

Preiskava sicer ni ugotovila, da bi bila Kneisslova seznanjena z načrtom reorganizacije, novinarjem pa je povedala, da na to temo ne daje intervjujev, saj da je morala Avstrijo zapustiti zaradi groženj s smrtjo. Dejala je tudi, da za Otta ni nikoli slišala. 

Obtožbe, da je sodeloval z Rusijo, sicer zanika tudi Ott, ki pravi, da gre le za maščevanje proti njemu, ker naj bi opozarjal na nekatere nepravilnosti tujih agencij. Trdi tudi, da se policisti, ki so vdrli v njegovo stanovanje, niso predstavili, zato jih je zamenjal za roparje. Prav tako zatrjuje, da so uporabili pretirano silo. Da je šlo za prekomerno uporabo sile, je sicer potrdilo tudi sodišče. "Obtožujejo me izdaje skrivnosti Rusom, kar ni res. Preveč televizije gledajo!" je dejal za avstrijske medije. 

Zlata priložnost

Toda kako se je Avstrija znašla tako blizu Rusije? Če so nekatere države v Evropi – zlasti Poljska in baltske države – na Rusijo pod Putinom vseskozi gledale kot na strateško grožnjo, je bila Avstrija med tistimi, ki so Rusijo videle kot zlato priložnost, ocenjuje časnik. Na Putina so torej gledali pragmatično. 

Rusija se danes uvršča med največje tuje vlagatelje v tej državi. Konec leta 2021 so imela ruska podjetja v Avstriji premoženje v vrednosti skoraj 25 milijard evrov. Avstrija je postala velik vlagatelj v plinovod Severni tok 2, ki bi podvojil pretok ruskega zemeljskega plina v Evropo, a je projekt ustavila invazija. 

Je pa dve leti po odhodu iz vlade Kneisslova prevzela odlično plačano mesto v upravnem odboru ruskega državnega energetskega velikana Rosneft, pisala je tudi kolumne za RT, propagandni medij Kremlja. Nekdanji avstrijski kancler Christian Kern je bil v upravi ruskih železnic. Wolfgang Schüssel, še en nekdanji avstrijski kancler, je bil v upravnem odboru Lukoila, še enega ruskega energetskega velikana. Kern in Schüssel sta po ruski invaziji odstopila s svojih položajev, maja jima je sledila tudi Kneisslova.

Tudi nekatera velika avstrijska podjetja so se močno prepletla z Rusijo. Leta 2015 je OMV zaposlil novega izvršnega direktorja Rainerja Seeleja, nemškega državljana. Ta je že pred tem sodeloval z Gazpromom in je močno zagovarjal plinovod Severni tok.

Junija je nadzorni svet OMV napovedal notranjo preiskavo Seelejevega mandata – še posebej preučuje pogodbe, zaradi katerih je Avstrija vse bolj odvisna od ruskega zemeljskega plina – in slabih 20 milijonov evrov vredno sponzorsko pogodbo z Zenitom iz St. Petersburga, nogometnim klubom, ki naj bi bil Putinov najljubši. Seele, ki je lani odstopil, sicer zanika kakršne koli kršitve. Je pa manj kot dva tedna po napovedi preiskave družbo Gazprom obvestil, da bo zmanjšal količino dobavljenega plina v Avstrijo.

"Če pogledamo nazaj, moramo ugotoviti, da so odločitve po letu 2015 temeljile na prevelikem zaupanju v Rusijo in vlogo Rusije v mednarodni skupnosti," je junija delničarjem dejal Mark Garrett, predsednik nadzornega sveta OMV.

Jeza Američanov vodila k padcu Otta

Od leta 2017 do 2021 naj bi Ott sodeloval z nekdanjim visokim uradnikom avstrijske obveščevalne službe Martinom Weissom, pa tudi z Janom Marsalekom, avstrijskim poslovnežem, ki ga iščejo v Nemčiji in naj bi se po trditvah varnostnih služb skrival v Rusiji.

Preden je pobegnil, je bil Marsalek glavni operativni direktor Wirecarda, zloglasnega finančnega podjetja, ki se je leta 2020 po razkritju goljufij sesulo kot hišica iz kart. Nemške oblasti preiskujejo morebitne povezave med Marsalekom in rusko obveščevalno službo, vključno z vprašanjem, ali je bil Wirecard morda uporabljen za ruske operacije pranja denarja in ali bi seznam strank Wirecarda, na katerem so bili ljudje, ki so tajno storitev med drugim uporabljali za plačevanje pornografije, uporaben za Moskvo.

Oblasti naj bi Otta že več let sumile nepravilnosti, a niso imele dovolj dokazov. Že 22. novembra 2017 ga je na mednarodnem letališču na Dunaju ustavila policija, ko je prišel na letalo za Amsterdam. Ameriška CIA pa je avstrijske uradnike 10 mesecev prej opozorila, da je Ott osumljen prodajanja informacij Rusom. Američani so nato ponovili svoje opozorilo in zagrozili, da se bodo umaknili z varnostne konference na Nizozemskem, če se Ottu dovoli udeležba. 

Zaradi ultimata Američanov so Avstrijci le pridobili nalog za preiskavo Ottovega stanovanja. Sumili so ga izdaje državnih skrivnosti.  Preiskava ni uspela odkriti ključnih dokazov, zato ga je obveščevalna služba skušala začasno suspendirati, vendar je upravno sodišče za javne uslužbence to dejanje blokiralo. Avstrijske oblasti so nato Otta prerazporedile na delo na policijski akademiji, kjer naj ne bi imel več dostopa do baz zahodnih obveščevalnih služb.

A preiskovalci verjamejo, da je Ott svojo novo službo izkoristil za prisluškovanje mreži stikov obveščevalnih služb znotraj in zunaj Avstrije. Ko je kolegom v drugih agencijah povedal, da opravlja uradne posle kot del svoje nove službe, je Ott zahteval na stotine nezakonitih iskanj v bazah podatkov za informacije o ljudeh po vsej celini. V enem primeru naj bi od britanskih obveščevalnih služb iskal informacije, ki bi jih lahko uporabili za ugotovitev, ali je ženska, ki je bila prej obtožena, da je ruska vohunka, še vedno na radarju zahodnih varnostnih služb.

Med poizvedbami, ki so še posebej izstopale, je bila tudi tista o Christu Grozevu, izvršnemu direktorju preiskovalne organizacije Bellingcat. Prav oni so razkrili pravo identiteto Vadima Krasikova, ruskega državljana, ki je bil lani obsojen zaradi umora predstavnika čečenske opozicije leta 2019 v Berlinu, kamor je prišel z lažnim potnim listom. Nemške oblasti so prepričane, da je Krasikov deloval v imenu ruske državne varnostne agencije FSB.

Poleg tega je bila na Ottovem mobilnem telefonu odkrita tristranska analiza, ki naj bi ocenila pomanjkljivosti ruske operacije v Berlinu in ponudila priporočila, kako bi lahko ruska obveščevalna služba v prihodnosti delovala bolje. Analiza, za katero zahodni uradniki menijo, da jo je napisal Ott, je pokazala, da bi lahko izdajalec posredoval informacije, ki so ogrozile načrt. "Takoj ustavite vse načrtovane operacije, dokler izdajalca ne odstranite," je opozoril dokument.

Kaj sledi v primeru Ott, ni jasno. Kritiki menijo, da preiskava ne bo dovolj temeljita. "Osebno ne vem, ali bodo Avstrijci šli dovolj daleč," je dejala Sonya Seunghye Lim, nekdanja vodja CIA v Evropi. "Mislim, da je bil njihov odnos že desetletja vedno takšen, da raje ne bi razkrili neprijetnih resnic."