Napad na šolo Združenih narodov v begunskem taborišču naj bi se zgodil v dopoldanskih urah. Na posnetkih na družbenih omrežjih, ki jih AFP ni uspel preveriti, ali so resnični, je videti trupla in prah na tleh stavbe, kjer so bile položene vzmetnice. Izraelska vojska se zaenkrat ni odzvala. Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je obsodila grozljiv napad. "Takšni napadi ne smejo postati nekaj vsakdanjega, morajo se končati," je na družbenem omrežju X zapisal vodja agencije Philippe Lazzarini.
Begunsko taborišče Džabalija je največje v Gazi. V začetku novembra je Hamasova vlada v enklavi sporočila, da je bilo v izraelskem obstreljevanju taborišča ubitih več kot 200 ljudi.
Poleg šole je v ločenem napadu na taborišče Džabalija umrlo še 32 ljudi, vsi so bili člani iste družine, med njimi je bilo 19 otrok.
Na stotine ljudi peš beži iz bolnišnice, je poročal novinar francoske tiskovne agencije AFP z območja Al Šife, ki je največja bolnišnica na območju Gaze. Po poročanju katarske televizije Al Jazeera so evakuirali približno 450 bolnikov, okoli 120 pa jih je še ostalo v bolnišnici, saj se ne smejo premikati.
Zdravstvene oblasti, ki jih vodi palestinsko gibanje Hamas, so sporočile, da je v kompleksu ostalo še neznano število novorojenčkov, glede katerih se dogovarjajo z Rdečim polmescem. V bolnišnici naj bi ostalo tudi nekaj zdravstvenih delavcev.
Kolone bolnih in poškodovanih ljudi, med katerimi so nekateri amputirani, ter zdravniki, zdravstveni delavci in razseljene osebe, se po vijejo proti obali.
Direktor bolnišnice je namreč zjutraj sporočil, da je izraelska vojska odredila popolno evakuacijo bolnišnice. Izraelska vojska je pozneje to zanikala. Navedla je, da je "ugodila zahtevi direktorja bolnišnice, da omogoči dodatnim prebivalcem Gaze, ki so bili v bolnišnici in bi se radi evakuirali, da to storijo". Po podatkih ZN je bilo v Al Šifi, preden jo je v sredo zavzela izraelska vojska, okoli 2300 bolnikov, zdravstvenih delavcev in razseljenih Palestincev.
Izrael obtožuje Hamas, da izvaja napade iz skrivališč pod bolnišničnim poslopjem. Islamistično gibanje, ki nadzira območje Gaze in ima tudi oboroženo krilo, pa to zanika.
Napad na Zahodnem bregu
Na Zahodnem bregu je medtem ponoči v zračnih napadih umrlo pet ljudi. Po navedbah administracije v taborišču je bil tarča napada najverjetneje lokalni štab palestinskega gibanja Fatah. Izraelska vojska je potrdila, da so ubili borce oboroženega krila Fataha.
Napad naj bi domnevno izvedel brezpilotni letalnik. Pozneje so v taborišče vstopili izraelski vojaki, so dodali.
Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na begunsko taborišče Balata ubila več teroristov, med njimi Muhamada Zaheda, ki so ga opisali kot vidnejšega terorista iz Nablusa. Po njihovih navedbah je bil vpleten v streljanje v Jeruzalemu v aprilu, ko sta bila ranjena izraelska civilista.
V begunskem taborišču Balata blizu Nablusa živi okoli 24.000 ljudi, tu pa je aktivnih tudi več oboroženih palestinskih skupin.
Napad se je zgodil le dan zatem, ko je izraelska vojska sporočila, da je ubila najmanj sedem oboroženih Palestincev v dveh soočenjih na Zahodnem bregu. Pet so jih ubili v Dženinu, dva pa v bližini Hebrona.
Od začetka vojne med Hamasom in Izraelom porast nasilja beležijo tudi na Zahodnem bregu. Do sedaj je v vojni življenje izgubilo že več kot 12.000 ljudi v Gazi, več sto na Zahodnem bregu, v napadu Hamasa na Izrael pa je umrlo najmanj 1200 ljudi.
Predstavniki ZN z novimi pozivi k prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu
Koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths je medtem v petek v nagovoru Generalne skupščine ZN znova pozval k "humanitarni prekinitvi ognja" med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, da bi tako lahko dostavili pomoč 2,2 milijona ujetim v krvavi konflikt. "Imenujte to, kakor hočete, vendar je zahteva s humanitarnega vidika preprosta. Ustavite spopade, da omogočite civilistom varen premik," je dejal Griffiths.
"Ne zahtevamo nemogočega. Zahtevamo osnovne ukrepe, ki so potrebni za zadovoljitev nujnih potreb civilnega prebivalstva in zajezitev te krize," je povedal in še pozval k brezpogojni izpustitvi vseh talcev v Gazi.
"Dajte ljudem v Gazi možnost, da si malo oddahnejo od strašnih, strašnih stvari, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj tednih," je pozval Griffiths. Do njegovega novega poziva prihaja potem, ko je Varnostni svet ZN v sredo po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom uspel z 12 glasovi za, nobenim proti in tremi vzdržanimi potrditi resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok.
Griffiths je pozval k odprtju več mejnih prehodov z Gazo, še posebej mejnega prehoda Kerem Šalom, prek katerega se je pred začetkom najnovejšega vala nasilja stekalo 60 odstotkov tovora na to območje. Trenutno je odprt le mejni prehod Rafa na meji z Egiptom.
Po besedah Griffithsa je nujno treba dostaviti gorivo za razdeljevanje humanitarne pomoči in "ohranjanje ljudi pri življenju". Treba bi bilo izboljšali dostop za humanitarne organizacije, ki delujejo v Gazi, in omogočiti civilistom, da se preselijo na varnejša območja. Humanitarni odziv bo po ocenah stal 1,2 milijarde ameriških dolarjev, od tega so doslej prejeli le 132 milijonov dolarjev, je dejal.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da je zdravstveni sistem v Gazi tik pred sesutjem, saj se sooča z "vedno več žrtvami in vedno manj posteljami, zdravstvenimi delavci, zdravili in zalogami".
"Odkrito povedano, količina pomoči, ki je bila doslej dovoljena v Gazo, je bedna," je dejal in dodal, da se "obseg izraelskega odziva zdi vse bolj neupravičen". "Priča smo uničevanju življenj in lastnine v grozljivem obsegu," je opozoril v video nagovoru Generalne skupščine ZN.
"WHO je tako kot preostali sistem Združenih narodov nepristranski," je dejal. "Nismo ne na eni ne na drugi strani. Smo na strani človeštva," je zatrdil. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je označil za "preizkus za Združene narode in za vas, države članice". "Če vi kot države članice ZN nočete ali ne morete ustaviti tega prelivanja krvi, potem se moramo vprašati: čemu sploh služijo Združeni narodi?" je dejal.