Turška televizija je o smrti Fethullaha Gülena poročala ob sklicevanju na zapise uporabnikov omrežja X in drugih družbenih omrežij, ki so bili blizu kleriku. Spletna stran Herkul, ki objavlja njegove pridige, v Turčiji pa je prepovedana, je zapisala, da je umrl v nedeljo zvečer v bolnišnici, kjer se je zdravil.
Da so njihovi obveščevalni viri potrdili smrt vplivnega klerika, je sporočil tudi turški zunanji minister Hakan Fidan. Ob tem je njegovo organizacijo označil za grožnjo, s kakšno da so se v zgodovini države redko srečali. Njeni sledilci naj bi bili uporabljeni kot orožje proti lastni državi.
Turški pravosodni minister Yilmaz Tunc je zagotovil, da bo Turčija gibanje, ki ga označujejo kot terorističnega, še naprej preganjala. "Boj proti tej organizaciji, ki predstavlja težavo nacionalne varnosti, se bo nadaljeval," je zapisal na omrežju X.
83-letni klerik, ki je nekdaj veljal za tesnega zaveznika turškega predsednika Recepa Tayyipa Ergogana, je bil na čelu organizacije Hizmet, ki vodi po vsem svetu razvejano mrežo islamskih šol, podjetij in dobrodelnih organizacij.
Od leta 1999 je živel v izgnanstvu v ameriški Pensilvaniji, ZDA pa so zavračale pozive Ankare k njegovi izročitvi. Turčija ga je obtoževala, da je na čelu "teroristične skupine".
Prav tako naj bi bil Gülen po trditvah Turčije v ozadju poskusa državnega udara leta 2016, po katerem so turške oblasti izvedle obsežno čistko v vojski, policiji, sodstvu in šolstvu.
Sam je obtožbe ves čas zanikal. Leta 2017 mu je Ankara odvzela turško državljanstvo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.