11. september, dan, ki je zaznamoval ZDA in svet

Teroristične napade 11. septembra 2001 so izvedli pripadniki Al Kaide pod vodstvom Osame bin Ladna, ki so ga potem leta 2011 likvidirali pripadniki posebnih enot ZDA v Pakistanu. Šlo je za največji napad na ZDA na njihovem ozemlju. 265 ljudi je umrlo na letalih, 2595, vključno s 343 gasilci in 60 policisti v WTC ter 125 vojaki in civilisti v Pentagonu. Na Manhattnu je bilo poškodovanih ali uničenih 25 stavb.

V napadih je sodelovalo 19 teroristov, ki so ugrabili štiri potniška letala in dve treščili v stolpa WTC v New Yorku in v Pentagon, četrto pa je padlo v Pensilvaniji. Skupino teroristov je po ugotovitvah FBI sestavljalo 15 državljanov Savdske Arabije, dva državljana Združenih arabskih emiratov, en Libanonec ter Egipčan Mohammad Atta, ki je bil vodja skupine.

Notranji nadzor v ameriški obveščevalni agenciji CIA je ugotovil številne pomanjkljivosti pri nadzoru potencialnih terorističnih groženj, predvsem pri preverjanju ugrabiteljev Nawafa al-Hazmija in Khalida al Midharja, ki sta brez težav vstopila v ZDA, čeprav je bila CIA seznanjena z njunimi povezavami s terorističnimi skupinami, teh informacij pa ni delila s FBI. Napako pri koordinaciji varnostnih služb je leta 2004 ugotovila tudi nacionalna komisija o 11. septembru. 

Nekateri v takratni ameriški administraciji, predvsem obrambni minister Donald Rumsfeld, so sicer v prvih urah po napadu odgovornost pripisovali iraškemu voditelju Sadamu Huseinu. Vendar so kmalu vsi dokazi začeli kazati v smeri Osame bin Ladna, ki mu je zavetje v Afganistanu nudila talibanska vlada. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je zato 7. oktobra 2001 sprožila napad na Afganistan. V nekaterih kopenskih operacijah so ameriški vojski pomagali tudi pripadniki iranske revolucionarne garde, saj je bil Teheran v sporu s talibanskim režimom v Kabulu. V sklopu vojne proti terorizmu je nato leta 2003 padel še Husein, čeprav je Busheva administracija kasneje vendarle priznala, da Irak ni bil povezan s terorističnimi napadi 11. septembra.

Zaradi napadov so številne vlade po vsem svetu sprejele zakonodajo za boj proti terorizmu. V Združenih državah Amerike je bilo z Zakonom o domovinski varnosti ustanovljeno Ministrstvo za domovinsko varnost za usklajevanje domačih protiterorističnih prizadevanj. Razvpiti zakon o patriotizmu je zvezni vladi dal večja pooblastila, vključno s pooblastilom za enotedensko pridržanje tujih osumljencev, nadzorovanjem telefonskih komunikacij, e-pošte in uporabe interneta s strani osumljencev terorizma ter pregonom osumljenih teroristov brez časovnih omejitev.

V Shanksvilleu tako Trump kot Biden

Predsednik ZDA Donald Trump je s prvo damo Melanio obiskal Shanksville v Pensilvaniji, kjer so postavili spomenik žrtvam leta United 93, ki se je po uporu potnikov in posadke zrušil na polje namesto v poslopje zveznega kongresa v Washingtonu. V Shanksville prihaja tudi demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, vendar popoldne, ko bo končal udeležbo na slovesnostih v New Yorku. Tam je tudi podpredsednik ZDA Mike Pence. Biden je Pencea potrepljal po rami in sta se pozdravila s tradicionalnim pozdravom v času koronavirusa - trkom komolcev.

Enotnost Američanov, ki so se zgrnili okrog predsednika Georgea Busha mlajšega, ko je na ruševinah Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku obljubil maščevanje, danes počiva v miru tako kot skoraj 3000 žrtev napadov v New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji. Tako kot so Američani razdeljeni danes, še niso bili najmanj od vietnamske vojne oziroma boja za državljanske pravice temnopoltih v 70. oziroma 60. letih prejšnjega stoletja.

V svojih nagovorih na slovesnosti so politiki tokrat obujali spomine na pozabljeno enotnost in Biden je dejal, da njegova kampanja na današnji dan ukinja vse predvolilne oglase in kampanjo. "Govoril bom le o 11. septembru," je novinarjem na razna vprašanja odvrnil Biden.

O 11. septembru je spregovorila tudi Bidnova podpredsedniška kandidatka Kamala Harris. "Bila sem v Kaliforniji. Zjutraj sem odšla v telovadnico, kjer smo na televizijskem zaslonu videli prve posnetke dogajanja. Vsi smo obstali. Nihče ni mogel verjeti svojim očem. Tujci so se objemali. Ljudje, ki pred tem niso nikoli govorili med sabo, so se objemali in jokali," je opisala svoje spomine na dogajanje pred 19 leti. 

Tudi Trump se v Pensilvaniji ni spozabil in je prav tako govoril o enotnosti ter o tem, da se bo Amerika ne glede na izzive, vedno postavila nazaj na noge. Ob tem je izpostavil pogum 40 potnikov in članov posadke leta 93, ki so se uprli štirim ugrabiteljem, oboroženim z noži za lepenke, in umrli.

Služba za nacionalne parke ZDA je sprva nameravala imeti le krajšo slovesnost brez govorov, nato pa sta se tako Trump kot Biden odločila, da bosta šla v državo, ki je letos ključnega pomena za zmago na predsedniških volitvah, in načrt je padel v vodo. Biden se je prilagodil, ker še ni predsednik, in je osrednji čas za slovesnost prepustil Trumpu. Sam je odšel v New York, kjer so dogodki spet opozorili, da je enotnost pozabljena vrlina. Organizirani sta bili namreč dve slovesnosti. Uradna slovesnost Spominskega parka 11. septembra zaradi koronavirusa ni predvidevala, da bi imena umrlih brali njihovi sorodniki. 

Konkurenčna zasebna organizacija Predor do stolpov je potem v bližini organizirala svojo slovesnost. Pri WTC so tako odmevala imena žrtev z dveh strani, sorodniki umrlih pa so bili malce tu in malce tam.

Sprli so se že glede tradicionalnega prižiga dveh reflektorjev na predvečer obletnice, ki s snopoma luči v nebo simbolizirata porušena stolpa WTC. Uradni organizatorji so to zadevo zaradi koronavirusa odpovedali, kar je sprožilo začudenje med Newyorčani in Predor do stolpov je začel organizirati svoja dva reflektorja. Nato je posredoval guverner Andrew Cuomo in luči sta svetili. Predor do stolpov je potem vseeno prižgal en reflektor, vendar v Shanksvillu in v Pentagonu. V Pentagonu so pripravili omejeno slovesnost ob vseh varnostnih ukrepih za zdravje. Povabili niso niti sorodnikov žrtev.

Trump in demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton sta bila leta 2016 v New Yorku, kjer velja pravilo, da politiki nimajo govorov, lahko pa pridejo. Biden je bil tam kot podpredsednik leta 2010. Trump je bil v Shanksvillu leta 2018, Biden pa ob posvetitvi spomenika leta 2011, ko je bil podpredsednik ZDA.

Biden je v New Yorku poslušal odmevanje imen žrtev terorističnih napadov in spotoma tolažil prisotne. 90-letni dami, ki je v napadih izgubila sina, je dal rožo in dejal, da razume njeno bolečino, saj je tudi sam izgubil najprej hčerki v prometni nesreči, nato pa še sina, ki je imel raka. Podobno je potolažil tudi jokajočo 27-letnico, ki je izgubila botro in teto in dobil obljubo o volilnem glasu.

Pence je na slovesnosti organizacije Predor do stolpov skupaj s svojo soprogo Karen bral odlomke iz Svetega pisma.