Predsednik ZDA Joe Biden je danes še stopnjeval svoje retorične napade na republikansko stranko in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Gibanje Make America Great Again je označil za najbolj ekstremno politično organizacijo v ZDA. Prav tako je znova izrazil, kako zaskrbljen je zaradi osnutka mnenja vrhovnega sodišča: "Takšna razsodba bi lahko ogrozila tudi druge temeljne pravice. Katere svoboščine bodo napadli naslednje?," se je vprašal.
Že desetletja stara bitka za pravico do splava je v ZDA ta teden ponovno eksplodirala. Vrhovno sodišče je namreč potrdilo osnutek mnenja, ki bi lahko kmalu razveljavilo znamenito sodbo Roe proti Wade iz leta 1973, ki je legalizirala splav po vsej državi.
Osnutek sodbe, ki jo je spisal sodnik Samuel Alito, je tako razbesnel številne Američane, ki so se, da bi izrazili svoje nestrinjanje, odpravili na ulice. Ljudje so transparente v roke prijeli tako v Los Angelesu, San Franciscu in drugih mestih Kalifornije kot tudi drugje po državi, na primer v Misuriju, Washingtonu in Michiganu.
Čeprav je za osnutek izvedel že v ponedeljek, se je predsednik ZDA Joe Biden nanj odzval v torek. Takoj ko je bilo potrjeno, da osnutek res obstaja, je stopil pred kamere in odločitev označil za precej radikalno. Naštel je nekaj temeljnih pravic, ki bi lahko bile, če bi sodba stopila v veljavo, na kocki: "Od tega, s kom se poročiš, se boš odločil za spočetje otroka, lahko splaviš ali ne".
Pravica do splava bi lahko postala osrednje vprašanje njegove vlade in stranke. V svojih izjavah je pozval kongres, naj v zakon kodificira pravico do splava, ki jo določa Roe proti Wadeu, sodna odločba, ki jo je sicer sam nekoč označil kot pretirano. Pred vmesnimi volitvami, ki se bodo odvile novembra, ima Biden priložnost, da na milijone ženskam, ki so ga podprle med predsedniško kampanjo, deloma tudi zaradi njegove obljube, da bo zaščitil njihovo pravico do odločanja o svojem telesu, dokaže, da se bo za to pravico res tudi boril, poroča CNN.
Objava osnutka sodbe je sicer razjezila tudi politike na obeh straneh. Demokrati so jezni zaradi vsebine sodbe, ki ugotavlja, da je bila odločitev v primeru Roe proti Wade iz leta 1973 očitno napačna. V Washingtonu tako iščejo način, da bi obvarovali pravico, ki jo imajo ženske v ZDA že skoraj pol stoletja.
Alito med svojim zaslišanjem pred izvolitvijo na položaj, na katerega ga je imenoval predsednik George Bush mlajši, ni menil tako, ampak je skupaj z drugimi konservativnimi sodniki, ki so se mu pridružili pri mnenju, podanem v osnutku, trdil, da je Roe proti Wade ustaljeni presedan vrhovnega sodišča. S to odločitvijo so Američanke po vsem ozemlju države dobile pravico do splava.
Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki ni omenjen kot podpornik Alitovega mnenja, je glede objave osnutka uvedel preiskavo izdaje informacije v javnost, podobno ogorčenje izražajo tudi republikanski zvezni in drugi politiki. Republikancem se je novembra obetal prevzem večine v senatu in predstavniškem domu, a bi lahko ukinitev pravice do splava na zvezni ravni demokratsko volilno telo spodbudila k večji volilni udeležbi.
Demokrati odločno izražajo podporo pravicam žensk do svobodne izbire, kot pravijo splavu, in vodja senatne večine Chuck Schumer je napovedal, da bo dal na glasovanje predlog zakona, ki bo formalno uzakonil odločitev iz primera Roe proti Wade. Za njegov uspeh sicer demokrati nimajo zadostne večine v senatu.
Republikanski senatorki, ki podpirata pravico do splava, Lisa Murkowski iz Aljaske in Susan Collins iz Maina, pa izražata začudenje, saj naj bi jima vrhovni sodniki Neil Gorsuch, Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett zatrjevali, da bo Roe proti Wade obveljal.
Kdo so sodniki vrhovnega sodišča?
Ameriško vrhovno sodišče sestavlja devet sodnikov, ki so imenovani doživljenjsko. Predlaga jih predsednik države, odobri pa senat. Sodišče ima v ZDA ključno vlogo pri odločanju o poteku življenja v Ameriki, saj ima pogosto zadnjo besedo pri zelo spornih zakonih, sporih med zveznimi državami in zvezno vlado ter preklicih usmrtitev.
Letos se bo upokojil 83-letni Stephen Breyer, liberalni sodnik, ki ga bo poleti 2022 nadomestila prav tako liberalna Ketanji Brown Jackson. Čeprav je Biden z odhodom Breyerja lahko imenoval mlajšo sodnico, ki bo lahko delovala še dolgo časa, je razmerje med konservativnimi in liberalnimi sodniki ostalo 6:3.
Poleg Samuela Alita, ki je spisal osnutek sodbe, med konservativne sodnike sodijo še Clarence Thomas, Brett Kavanaugh, Amy Coney Barrett in Neil Gorsuch. Med konservativne sodnike sicer spada tudi predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, a kot že omenjeno, naj tokrat ne bi bil podpornik Alitovega mnenja.
Med liberalne sodnike na drugi strani spadajo Sonia Sotomayor, Elena Kagan in odhajajoči Stephen Breyer.
- Alito (od leta 2006) med podajanjem argumentov ni najbolj zgovoren, so pa njegova vprašanja vedno ostra, z njimi želi dobro razdelati logiko argumenta. V javnosti prej ni bi dobro prepoznan, čeprav je bil v zadnjem desetletju odgovoren za velik del premikov na področju poslovanja, financiranja kampanj in rasnih vprašanj.
- Thomas (od leta 1991) med ustnimi zagovori na sodiščih že devet let ni postavil niti enega vprašanja. Dejal je, da mu ni mar za argumente, ki temeljijo na vprašanjih, prav tako mnenje včasih pripravi že na podlagi pisnih poročil, še preden odvetnik sploh spregovori.
- Kavanaugh (od leta 2018) je nasledil Anthonyja Kennedyja, ki je bil glavni glas vrhovnega sodišča. Ker ima zelo konservativne poglede na občutljiva vprašanja, kot je splav, so številni demokrati ostro nasprotovali njegovemu imenovanju. Njegovi pogledi na okolje in pravice do orožja so sprožili zaskrbljenost tudi med okoljevarstveniki in aktivisti za nadzor nad orožjem.
- Gorsuch (od leta 2017) je nasledil pokojnega vrhovnega sodnika Antonina Scalio, pozdravili so ga konzervativci, ki menijo, da kot predhodnik podobno podpira strogo razlago prava.
- Roberts (od leta 2005) je tretji najmlajši predsednik vrhovnega sodišča, potrdili so ga pri 50 letih. V lanskem mandatu je bilo o več kot polovici zadev odločeno soglasno, številni opazovalci pa zasluge za to pripisujejo prav Robertsu, saj naj bi imel veliko željo po spodbujanju sporazumov.
- Amy Coney Barrett (od leta 2020) pravi, da njena katoliška vera ne vpliva na njene odločitve. Njena pravna mnenja in pripombe glede splava in pravice do istospolnih porok so poskrbeli, da je postala precej priljubljena pri verski desnici, a hkrati tarča ostrega nasprotovanja levice.
- Kaganova (od leta 2010) je po desetletjih prva sodnica vrhovnega sodišča, ki prej ni bila sodnica. Spada v liberalni tabor, a je bila kljub temu nedavno podpisana pod številne soglasne ali pa skoraj soglasne odločitve. Piše tako, da jo razumejo tudi laiki, brez da bi trpela pravna analiza, med ustnimi zagovori pa je agresivna spraševalka.
- Breyer (od leta 1994) meni, da bi moralo sodišče upoštevati zgodovino zakonov, namen kongresa in posledice njegovih odločitev. Kritiki ga označujejo kot kralja zapletene hipotetike, prav tako naj bi pogosto skušal premostiti vrzeli med sodniki.
- Sotomayorjeva (od leta 2009) je prva sodnica latinskih korenin. Pogosto se pojavlja v javnosti, med drugim je bil njen memoir na New York Timesovem seznamu najbolj prodajanih, prav tako je na primer pomagala pri tradicionalnem spustu žoge na Times Squareu na silvestrovo 2013. Kritiki ocenjujejo, da se resnično trudi demistificirati sodišče in pokazati, da bi lahko vsak postal sodnik.
Oklahoma prepovedala splav po šestem tednu nosečnosti
Republikanski guverner ameriške zvezne države Oklahoma Kevin Stitt je v torek podpisal predlog zakona, ki ga je sprejela republikanska večina v državnem kongresu in prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po šestem tednu nosečnosti. Posilstvo ali incest ne predstavljata izjeme.
Večinsko konservativno vrhovno sodišče Oklahome ni uslišalo zahteve podpornikov pravice do splava, da zamrzne uresničevanje zakona do odločitve zveznih sodišč. Ženske v Oklahomi tako po novem nimajo več dostopa do splava po šestem tednu nosečnosti. Predvidene so zdravstvene izjeme, ne veljajo pa v primeru posilstva ali incesta.
Podoben zakon že velja v Teksasu, ki ga vrhovno sodišče ni ustavilo zaradi izvirnega pristopa. Zakon namreč ne predvideva kazenskih sankcij, temveč le možnost civilnih tožb. Število splavov v Teksasu je izjemno padlo, saj so številne Teksašanke umetno prekinitev nosečnosti opravile drugje, med drugim doslej tudi v sosednji Oklahomi.
Tudi najnovejši uveljavljeni zakon v Oklahomi se uvršča v del kampanje republikanskih držav proti pravici do splava, ki se ji glede na ponedeljkovo objavo osnutka sodbe konservativne večine v mediju Politico sedaj pridružuje tudi vrhovno sodišče ZDA.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.