Kot poroča hrvaški časnik Večernji list, je deček s prijatelji pred dnevi obiskal kino, kjer naj bi spil večje količine energijske pijače. Po vrnitvi domov so otroci tekli okoli stanovanjske stavbe, nato pa se je 13-letnik nenadoma zgrudil. Reševalci so ga odpeljali v zagrebško bolnišnico, a je bilo žal prepozno. Ultrazvok srca je pokazal neprepoznano kardiomiopatijo, poškodbo srčne mišice, poroča časnik.
Primarij dr. Milivoj Novak iz zagrebške bolnišnice je za 24sata.hr potrdil primer 13-letnika. Kot je dejal, naj bi po nekaterih ocenah spil okoli liter energijske pijače, a zdravniki niso mogli potrditi, ali je bil to dejanski vzrok za smrt. Kljub temu je opozoril, da je do zapletov verjetno prišlo zaradi zaužite prevelike količine kofeina, kar dečkovo srce ob obstoječi bolezni ni preneslo.
Po besedah dr. Filipa Rubića, pediatra z Oddelka za otroško intezivno medicino v zagrebškem kliničnem centru poleg sladkorja energijske pijače med drugim vsebujejo še kofein, tavrin in L-karnitin. Preveliki odmerki teh sestavin namreč lahko povzročijo neželene stranske učinke in so posledično strupeni za mlad organizem. Stimulativne sestavine energijskih pijač vodijo do povečanega srčnega utripa, kar ima lahko posledice za celoten organizem.
Srčni utrip se lahko z 90 dvigne na 120, kar je običajno pri športnih aktivnostih, v primeru pitja energijskih pijač pa se srčni utrip umetno poveča, telo pa se samo ne more umiriti. Povečan srčni utrip je pri kardiomiopatiji lahko usoden, je še povedal zdravnik. Imunski odziv človeka na virus lahko prav tako privede do poškodbe srčne mišice, ki pogosto ostane neprepoznana. V nekem trenutku nimate simptomov, dan pozneje pa se znajdete na intezivni negi, opozarja zdravnik. Energijske pijače so lahko sprožilec za to situacijo.
Otroci energijskih napitkom ne bi smeli uživati, saj poživila, ki jih vsebujejo, niso potrebna za njihove vsakodnevne potrebe in starost. Nevarno je lahko tudi v majhnih odmerkih, pravi Rubić.
Ena pločevinka energijske pijače, odvisno od velikosti, vsebuje med 80 in 150 miligrami kofeina, lahko pa tudi 320 mg. Sprejemljiv dnevni vnos kofeina se od osebe do osebe razlikuje, vendar pri večini, tudi mladostnikih, znaša približno tri miligrame na kilogram telesne teže. Prekoračitev dnevnega vnosa kofeina lahko povzroči tesnobo, pospešen srčni utrip, tresenje, slabost, bruhanje, omotico in zvišanje krvnega tlaka, zato zdravstveni delavci že leta opozarjajo na nevarnosti energijskih pijač.
Čeprav so za njih škodljivi, so mladi največji potrošniki teh pijač. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije jih 68 odstotkov mladostnikov in 18 odstotkov otrok redno uživa.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.